Zdrava in uravnotežena prehrana ter zadostno uživanje tekočin

Pomembna je ustrezna uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave in sadja (če se le da iz lokalnega okolja). Sezonski lokalni pridelki so običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo hranilno vrednost. Pitje dovolj tekočin, predvsem vode, nesladkanih zeliščnih čajev ter razredčenih 100 % sadnih sokov, v teh vročih poletnih dneh izboljša delovanje organizma, počutje in razpoloženje.

Prehranska priporočila za uravnoteženo prehranjevanje in zadostno uživanje tekočin poleti:

• V vročih dneh uživajmo več manjših dnevnih obrokov, ki ne preobremenijo naše presnove.
• Obroke si popestrimo s kozarcem hladnega jogurta, kefirja, kislega mleka in kosom svežega sadja in/ali zelenjave iz lokalnega okolja za boljšo odpornost.
• Otroci naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra, predvsem vode (če je vodovodna voda neustrezna, se priporoča ustekleničena pitna voda), nesladkane zeliščne čaje ter razredčene naravne 100 % sadne ali zelenjavne sokove. Neprimerne za pitje so gazirane in negazirane sladkane in aromatizirane brezalkoholne pijače in energijske pijače, ki so običajno le vir praznih kalorij (vsebujejo namreč večje količine dodanega sladkorja). Lahke gazirane in negazirane aromatizirane brezalkoholne pijače vsebujejo manj kalorij, imajo pa dodana umetna sladila, ki za otroke in mladostnike niso priporočljiva.
• Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh pijemo več, še zlasti, če smo telesno aktivni.
• Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih prek celega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Ker se blaga izsušitev pojavi še pred občutkom žeje, smo še posebej pozorni pri majhnih otrocih, ki imajo večje potrebe po tekočini in niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli.
• Otroci naj imajo v svoji bližini vedno na razpolago dovolj pitne vode, ohlajenega čaja ali razredčenega sadnega soka brez dodanih sladkorjev.
• Izogibajmo se pitju kave in alkohola, pretirano hladnim pijačam, pijačam z dodanim sladkorjem in energijskim pijačam.

Energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače

Energijske pijače vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila, ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami.

V Sloveniji uživa energijske pijače najmanj vsak drugi 15-letnik, fantje po njih pogosteje posegajo. Skrb zbujajoče je, da uživanje energijskih pijač opažamo v vedno nižjih starostnih skupinah.

Zagotovo niso primerne za otroke in mladostnike, saj  škodujejo njihovemu zdravju. Vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema in mišic. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Še posebej tvegana je hkratna uporaba energijskih pijač z alkoholom (kofein delno zabriše delovanje alkohola, vendar ne zmanjša njegovega škodljivega delovanja; poleg tega tako alkohol kot kofein dehidrirata organizem, kar lahko vodi v zastrupitve).

Mladostniki navajajo, da so jim energijske pijače zelo privlačne, saj jim je všeč njihov okus, privlačna embalaža ter oglaševanje, ki izdelek povezuje z uspešnimi in drznimi posamezniki. Poleg tega navajajo, da imajo po zaužitju te pijače občutek, da jih je zajel »val energije«, počutijo se eksplozivno in bolj skoncentrirano, so lahko dlje časa budni, ne čutijo žeje niti lakote. Navedbe kažejo močan vpliv oglaševanja na izbiro energijskih pijač.