1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših

Za 21. stoletje je značilna hitro rastoča digitalizacija. Digitalne tehnologije nam lahko pomagajo pri učenju novih veščin, olajšajo socialne interakcije, spodbujajo neodvisno in samostojno življenje ter izboljšajo upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše prebivalstvo. Po drugi strani se starejši soočajo z izzivom digitalne izključenosti, kar zmanjšuje možnosti za aktivno in zdravo staranje ter večjo socialno vključenost starejših.

Digitalna enakost za vse starosti

Trenutno je skoraj 900 milijonov ljudi na svetu starejših od 60 let, do leta 2050 pa bo takšnih kar 2 milijardi oziroma 22 %. Digitalni pismenosti starejših ob staranju prebivalstva in povečevanju dolgoživosti je zato potrebno nameniti več pozornosti. Tako tudi letošnji mednarodni dan starejših v znamenju digitalne enakosti za vse starosti napoveduje potrebo po dostopu in smiselni udeležbi starejših v razvitem digitalnem svetu. Nedavna poročila Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) kažejo, da ženske in starejši v večji meri doživljajo digitalno neenakost kot druge družbene skupine. Te bodisi nimajo dostopa do tehnologij, bodisi pogosto ne izkoriščajo v celoti vseh priložnosti, ki jih ponuja tehnološki napredek2.

Podobno težavo izpostavljata sociologinji Mateja Nagode in Martina Trbanc iz Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo: »Osebe z nižjo izobrazbo imajo pogosto tudi slabši dostop do informacijskih tehnologij in slabše digitalne spretnosti. To je še posebej izrazito pri slabše izobraženih starejših osebah, ki tudi v delovnem okolju (v času zaposlitve) v veliki večini niso imele stika z informacijskimi tehnologijami. Tako obstaja resno tveganje, da je za starejše, ki imajo nižjo izobrazbo in posledično  visoko tveganje revščine in tudi socialne izključenosti, odsotnost digitalnih spretnosti in nedostopnost do informacijskih tehnologij dodaten dejavnik izključevanja v sodobnih družbah.«

Več o Neenakosti v zdravju – izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju si lahko preberete na naslednji povezavi.

Po drugi strani so v zadnjih letih opazne pozitivne spremembe pri sprejemanju in vključevanju digitalnih storitev v svoje vsakdanje življenje med starejšimi. Ta splošni trend pa ne izključuje pomembnih razlik med državami in podregijami. Do leta 2020 je na Norveškem le 4 % starejših (starih od 65 do 74 let) poročalo, da nikoli niso uporabljali interneta, v primerjavi s 46 % v Severni Makedoniji in 71 % v Turčiji. Podatki o uporabi interneta med osebami, starimi od 55 do 74 let, kažejo, da je več kot 9 od 10 starejših ljudi v Severni Evropi (Danska, Islandija, Nizozemska, Norveška in Švedska) poročalo, da so v zadnjih treh mesecih leta 2019 uporabljali internet, medtem ko je to je veljalo za manj kot polovico starejše populacije v delih južne in vzhodne Evrope, zahodnega Balkana in Srednje Azije.

#UNIDOP2021 bo letos zagotovil platformo za pogovor med več zainteresiranimi stranmi, ki bo služila kot poziv k ukrepanju za digitalno pravičnost. Zadali so si več ciljev med drugim obravnavo digitalne razpoložljivosti, cenovne dostopnosti, zmogljivosti, zvišati ozaveščenost o pomenu digitalne vključenosti starejših ob soočanju s stereotipi in diskriminacijo, povezano z digitalizacijo.

Več na United Nations International Day of Older Persons (UNIDOP) 2021  ali 2021 UNIDOP: “Digital Equity for All Ages”.

Tudi Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) je v političnem povzetku za uspešno staranje v digitalni dobi predlagala strategijo in ukrepe na štirih glavnih področjih; dostop do blaga in storitev, digitalna pismenost, prednosti uporabe digitalnih tehnologij in zagotavljanje človekovih pravic v kateri predlaga tudi področja implementacije ter ključne elemente.

Digitalna vključenost in opolnomočenje starejših v digitalni dobi zahtevata ukrepe politike, da se zagotovi enak dostop do blaga in storitev, ki jo omogoča digitalna tehnologija (na primer: e-uprava, e-bančništvo, e-trgovinske, e-izobraževalne in tele-zdravstvene storitve…). Potrebno je tudi izboljšati digitalno pismenost starejših, izkoristiti potencial digitalnih tehnologij za aktivno in zdravo staranje in s tem tudi okrepiti komunikacijo med starostniki in  zmanjšati osamljenost ter preprečiti družbeno izolacijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zaščito človekovih pravic starejših v digitalni dobi z ustvarjanjem etičnih, preglednih in varnih digitalnih okolij in storitev s politikami.

Pandemija COVID-19 je še bolj poudarila neenakomeren dostop do digitalnih tehnologij med prebivalci in znotraj njih. Starejše osebe so bolj verjetno digitalno izključene in bodo imele ovire pri dostopu do blaga in storitev, ki se vse pogosteje ponujajo na spletu ter so hkrati bolj izpostavljeni k nerazumevanju pandemije. »Med generacijami se kažejo razlike v dojemanju pandemije, sprejemljivosti cepiva in izkušnjah s pandemijo, kar je razvidno tudi v slovenski raziskavi SI-PANDA. Pri tem so ključni izzivi držav, da se odzovejo na: (1) zmanjšanje širjenja pandemije in (2) obvladovanje njene sindromske, psiho-socialne razsežnosti. S strani vlade bi bilo potrebno oblikovanje medsektorskih ukrepov za obravnavanje obeh dimenzij,« poudarja dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Zakaj je mednarodni dan starejših pomemben?

Starejši ljudje si zaslužijo naše spoštovanje in pozornost, nenazadnje bomo tudi mi nekoč na njihovem mestu. Naše življenje bogatijo s čudovitimi trenutki, modrostmi in nas spomnijo, da si vzamemo čas za  prijaznost in ponižnost. V okviru mednarodnega dneva starejših tudi mlajše izobražujemo o vprašanjih s katerimi se srečujejo starejši, kot sta zloraba in staranje. Njihovi izzivi nas spominjajo, da se moramo še veliko naučiti o sebi in svetu.

Naj bo vsak dan mednarodni dan starejših

Na prvi oktober se tako spomnimo svojih starejših članov družine in znancev, jih pokličimo ali obiščimo in namenimo nekaj časa za ustvarjanje skupnih spominov, predvsem pa podajmo sporočilo »Tu sem ta trenutek zate!«. Da pa ne bo zgolj ta dan namenjen starejšim, jim pomagajmo in se nanje spomnimo skozi celo leto. V okolici jim lahko poiščemo organizacije, ki osebam v tretjem življenjskem obdobju namenjajo različne aktivnosti, druženja in izobraževanja. Vzdržujmo stike in jim namenimo svoj čas – lahko skupaj kuhamo, jih vzamemo na izlet ali sprehod. Nenazadnje jim lahko sami pomagamo pri osvajanju digitalnih znanj in dostopu do novih tehnologij ter jim s tem nekoliko izboljšamo kakovost njihovega življenja.

Prav skupaj zmoremo več!

Pripravili: Skupina AHA.SI (Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Andreja Mezinec, Natalija Rozman, Lea Raztresen in Emanuela Čerček Vilhar (vse NIJZ)) in Martina Trbanc ter Mateja Nagode (obe IRSSV)

Viri:

[1] https://unece.org/sites/default/files/2021-07/PB26-ECE-WG.1-38_0.pdf

[2] https://nationaltoday.com/international-day-of-older-persons/

[3] https://nationaltoday.com/international-day-of-older-persons/

[4] https://unece.org/sites/default/files/2021-07/PB26-ECE-WG.1-38_0.pdf

[5] https://www.un.org/development/desa/ageing/wp-content/uploads/sites/24/2…

[6] https://unece.org/sites/default/files/2021-07/PB26-ECE-WG.1-38_0.pdf

[7] https://unece.org/sites/default/files/2021-07/PB26-ECE-WG.1-38_0.pdf

[8] https://nationaltoday.com/international-day-of-older-persons/

[9] https://nationaltoday.com/international-day-of-older-persons/