Ob Evropskem dnevu (18. november) in Svetovnem tednu antibiotikov (18.–24. november)

AMR in bolnišnične okužbe

Vsako leto 18. novembra po celotni Evropi obeležujemo Evropski dan antibiotikov, v naslednjem tednu pa Svetovni teden antibiotikov (18.–24. novembra). Namen obeležitve je ozaveščanje o preudarni rabi antibiotikov in nevarnostih, ki jih predstavlja pojavljanje odpornosti bakterij proti antibiotikom.

Zadnje posodobljeno: 18.11.2021

Objavljeno: 18.11.2021

Zaradi pretirane (po)rabe antibiotikov lahko bakterije razvijejo odpornost na antibiotike. Pri okužbah, ki jih te bakterije povzročajo, običajni antibiotiki niso več učinkoviti. Namesto, da bi antibiotiki bakterije uničili ali zaustavili njihovo rast, se odporne bakterije še naprej razmnožujejo in širijo.

Kljub številnim naporom in prizadevanjem strokovnjakov različnih področij, se odpornost bakterij proti antibiotikom v svetu v zadnjih dvajsetih letih ne zmanjšuje.

Ob večji rabi antibiotikov so pogostejše tudi odporne bakterije. Nekatere med njimi so sočasno odporne proti vplivom okolja, zato dobro preživijo na neživih površinah in se uspešno širijo med bolniki, s premeščanjem bolnikov pa tudi med ustanovami in med državami. Okužbe z odpornimi bakterijami so povezane z daljšim, včasih tudi neuspešnim zdravljenjem, daljšim bivanjem v bolnišnici, več je zapletov zaradi okužb in zdravljenja, večja je smrtnost in neredko je daljša tudi kužnost. Pri aktivnem prebivalstvu je posledica daljša odsotnost z dela. Poveča se tudi socialno-ekonomsko breme za državo, zdravstvo in za posameznika. Okužbe z odpornimi bakterijami lahko prizadenejo vsakega izmed nas, ne samo bolnikov iz ranljivih skupin prebivalstva.

Odpornost bakterij proti antibiotikom je v Sloveniji in v svetu še vedno velik problem. S poznavanjem problema lahko k njegovemu reševanju prispeva tudi vsak posameznik. Antibiotike uporabljamo le za bakterijske okužbe in ne zdravijo virusnih bolezni, kot so na primer covid-19, prehlad ali gripa, saj na viruse ne delujejo. Posamezen antibiotik deluje le proti določenim skupinam bakterij, vsak antibiotik ni primeren za vse vrste bakterijskih okužb. Vedno naj zdravnik, ki nas je pregledal, presodi kdaj je zdravljenje z antibiotiki potrebno in če, kateri antibiotik je potreben. Jemanje antibiotikov iz napačnih razlogov ne bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju in utegne povzročiti neželene učinke.

Poročilo: Poraba protimikrobnih zdravil v Sloveniji v letu 2020

Kaj lahko storimo?

ZMANJŠAJMO TVEGANJE ZA OKUŽBO

Vestno in dosledno si umivajmo roke.
Kadar smo bolni sami, se izogibajmo tesnim stikom z bolniki in stikov z drugimi.
Pri pripravi hrane izvajajmo osnovna higienska načela.
Poskrbimo za dovolj počitka, redno in raznovrstno prehrano in redno gibanje.
Pravočasno se cepimo.

ZMANJŠAJMO ŠIRJENJE ODPORNOSTI

Če smo bolni, ostanimo doma.
Uporabljajmo le antibiotike, ki nam jih predpiše zdravnik.
Nikoli ne delimo svojih antibiotikov z drugimi in jih ne jemljimo od drugih.
Nikoli ne uporabljajmo antibiotikov, ki so nam ostali od prejšnjega zdravljenja. Treba jih je vrniti v lekarno.
Antibiotike jemljimo v skladu z navodili zdravnika – v pravem odmerku, v pravih intervalih in ustrezno dolgo.
Antibiotiki niso protibolečinska zdravila in ne morejo pozdraviti vsake bolezni.

Antibiotike uporabljamo le za bakterijske okužbe in ne zdravijo virusnih bolezni, kot sta na primer prehlad ali gripa, saj na viruse ne delujejo. Posamezen antibiotik deluje le proti določenim skupinam bakterij, vsak antibiotik ni primeren za vse vrste okužb. Vedno naj zdravnik, ki nas je pregledal, presodi kdaj je zdravljenje z antibiotiki potrebno in če, kateri antibiotik je potreben. Jemanje antibiotikov iz napačnih razlogov ne bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju in utegne povzročiti neželene učinke.

Dodatna gradiva: