Območna enota Celje

Tretjina odraslih manj telesno dejavna kot pred pandemijo – Bodimo izbirčni in poiščimo obliko telesne dejavnosti, ki nas razveseli

Območna enota Celje

Raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije (SI-PANDA) je v zadnjih ponovitvah med drugim pokazala, da je manj telesno aktivna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več. Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob svetovnem dnevu gibanja, 10. maju, poudarjajo koristi gibanja za vse generacije. Kot največji izziv se kaže sedeč način življenja – tako za otroke in mladostnike kot tudi odrasle. Če smo se precej zasedeli in smo bili dlje časa pretežno neaktivni, pa k dodajanju gibanja in različnih vrst vadbe v življenjski slog pristopimo premišljeno, postopoma in z občutkom.

Zadnje posodobljeno: 06.05.2022
Objavljeno: 06.05.2022

»Pri uvajanju aktivnega življenjskega sloga in redne telesne dejavnosti pomaga že, če pričnemo na tisti dan, ki je za nas najmanj stresen. Bodimo nekoliko izbirčni – poiščimo tisto obliko telesne dejavnosti, ki nas zares veseli. Vadimo izključno takrat, ko se počutimo dobro. Začnimo z manjšo količino telesne dejavnosti, ki jo sčasoma povečujmo v pogostosti, trajanju in intenzivnosti. Če smo bili dlje časa telesno nedejavni, lahko pričnemo z nizko intenzivno telesno dejavnostjo, kot je počasna hoja,« svetuje zdravnica Anja Strmšek iz Območne enote Celje NIJZ in odraslim za vzdrževanje zdravja priporoča 5-krat tedensko vsaj pol ure hitre hoje, počasnega plavanja, lahkotnega kolesarjenja po ravnem terenu ali druge oblike zmerne telesne dejavnosti. Polurni odmerek zmerno intenzivne dejavnosti lahko razdelimo na več sklopov, ki so porazdeljeni preko celotnega dneva. Pri tem naj posamezni sklop telesne dejavnosti traja najmanj 10 minut. Enak učinek lahko dosežemo z visoko intenzivno vadbo vsaj 3-krat tedensko po 25 minut. »Za izboljšanje zdravja je potrebno povečati količino zmerne telesne dejavnosti na vsaj eno uro dnevno, večino dni v tednu. V kolikor imamo omejitve, je potrebno opisana priporočila prilagoditi svojim zmožnostim in zdravstvenemu stanju. Vadba naj bo uravnotežena. Po priporočilih naj posameznik izvaja 50 odstotkov vaj za vzdržljivost, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za ravnotežje in gibljivost. Plavanje in nordijska hoja zajemata vse tri elemente uravnotežene vadbe, medtem ko tek ali hitra hoja predstavljata pretežno vzdržljivostno vadbo, ki ji je potrebno vsaj 2-krat tedensko dodajati vaje za moč in gibljivost. Za starejše od 65. let je priporočljivo, da v redno telesno dejavnost 3-krat tedensko vključujejo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev,« še poudari Strmškova.

Med vadbo je zaželeno, da nam srce bije hitreje kot sicer, vendar ne ”divja”, da je dihanje pospešeno, a ni nenadzorovano in da imamo  občutek, da bi z vadbo lahko brez posebnih težav nadaljevali še 15-20 minut. Poskrbimo za ustrezno hidracijo – odžejajmo se z brezalkoholno pijačo, ki je negazirana in brez kofeina. Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po večjem obroku in pri dalj časa trajajoči vadbi poleg tekočine nadomeščajmo tudi elektrolite z regeneracijskim napitkom.

Pri tem ne prezrimo morebitnih drugih znakov pretirane vadbe, kot so bolečina v sklepih, prsih, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke, vrtoglavica, slabost in nereden utrip. Ob pojavu omenjenih znakov prekinimo z vadbo in se posvetujmo z zdravnikom.

Spodbujanje rednega gibanja otrok je naložba v zdravo in aktivno starost

Redna telesna dejavnost je pomemben gradnik zdravja v obdobju otroštva in mladostništva. Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost, izvajanje dnevnih nalog, krepi njihovo psihično odpornost, izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti, kar ima ugodne posledice tudi dolgoročno. Otroci in mladostniki s pomočjo rednega gibanja, predvsem teka in skakanja, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v kasnejšem življenjskem obdobju.

Otroci v predšolskem obdobju naj bodo telesno dejavni vsaj tri ure dnevno, v šolskem obdobju pa najmanj eno uro dnevno. Spodbujajmo jih k prijetnim in raznolikim dejavnostim, ki so primerne za njihovo starost in sposobnosti. Trikrat tedensko naj izvajajo vaje za krepitev mišic in kosti. Izsledki raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19 kažejo, da je bilo v letu 2020 vsak dan vsaj eno uro telesno dejavnih le 20 odstotkov mladostnikov. Po podatkih omenjene raziskave ugotavljamo čezmerno sedeče vedenje pri 37 odstotkih mladostnikov, ki so med tednom v prostem času več kot štiri ure dnevno preživeli v sedečem položaju. Čezmerno sedeče vedenje pri otrocih in mladostnikih poleg večjega tveganja za debelost povezujemo tudi z nespečnostjo ter zmanjšanjem prosocialnega vedenja, ki vključuje sočuten in prijateljski odnos z drugimi ljudmi.

Sedeč življenjski slog pa ni le izziv, ki ga zaznavamo v obdobju mladostništva, temveč se z njim soočamo tudi pri delovno aktivnem prebivalstvu. Kadar gre za daljše cikle neprekinjenega sedenja, z redno telesno aktivnostjo žal ne moremo izničiti negativnih učinkov neprekinjenega sedenja. A koristi nam lahko že, če upoštevamo naslednje preproste usmeritve:

  • sedenje vsako uro prekinemo za vsaj eno minuto;
  • v kolikor je mogoče, telefonske pogovore ali krajše sestanke opravimo stoje;
  • večkrat izvajajmo aktivni odmor na delovnem mestu, ki vključuje raztezne vaje;
  • čim večkrat uporabljajmo stopnice namesto dvigala;
  • na poti v službo ali po opravkih lahko iz avtobusa izstopimo eno postajo pred ciljem in preostanek poti prepešačimo;
  • če se na delo vozimo z avtomobilom, morda lahko izberemo oddaljeno parkirišče in del poti prehodimo.

Svetovanje za zdrav življenjski slog v mesecu športa

Na Špici v Celju bodo 30. maja 2022 od 16. do 19. ure strokovnjaki Območne enote Celje NIJZ svetovali o zdravem življenjskem slogu. Zainteresirani udeleženci bodo lahko opravili tudi preskus ravnotežja na ravnotežnih blazinah in deskah. Strokovnjaki iz Centra za krepitev zdravja Celje pa bodo izvajali 6-minutni test hoje in svetovali o telesni dejavnosti.

Priporočila o telesni dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je že nekaj telesne dejavnosti bolje kot nič, vendar več gibanja prinaša tudi več koristi za zdravje. Praktični nasveti za spodbujanje rednega gibanja in aktivnega življenjskega sloga ter preprečevanje sedečega vedenja so na voljo v knjižici Z gibanjem do zdravja, ki je dostopna na naslednji povezavi. O napotkih za redno in zdravju prijazno vadbo lahko povprašamo tudi strokovnjake v centrih za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojnih centrih, kjer med drugim izvajajo test telesne pripravljenosti in udeležencem individualno svetujejo o primerni telesni aktivnosti v skladu z njihovimi trenutnimi zmožnostmi in omejitvami. Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstveno-vzgojni centri se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji.


 

Dodatno gradivo:

 


 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno