ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH 2020
Publikacije 2020
Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoPublikacije 2020
Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih.
Občina Bled je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,12, ki znotraj regije občino uvršča na 10. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Vse opazovano obdobje (2014- 2018) se je soočala z upadom prebivalstva.
Občina Bled se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Bohinj sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,92) , ki znotraj regije občino uvršča na 16. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.
Občina Bohinj se v 16 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Cerklje na Gorenjskem sodi med nadpovprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,27), ki se znotraj regije uvršča na 2. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja s nižjim prirastom prebivalstva in z višjo ter rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, izboljšuje se izobrazbena struktura, saj upada delež osnovno izobraženih odraslih.
Občina Cerklje na Gorenjskem se v 13ih od 35ih spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Gorenja vas – Poljane je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,16), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti v zadnjem obdobju uvršča na 8. mesto. V letih 2014-17 se občina beležila porast prebivalstva, značilno višji od slovenskega povprečja, v letu 2018 pa se je prvič soočila z upadom prebivalstva, ki celo značilno odstopa od slovenskega povprečja. Delež starejšega prebivalstva, starega 80 ali več let, raste, vendar je še vedno med najnižjimi na Gorenjskem. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se znižuje. Stopnja delovne aktivnosti se zvišuje, v regiji je višja le v Žireh in Železnikih.
Občina Gorenja vas – Poljane se v 18 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina Gorenja vas – Poljane v 8 kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina Gorenja vas – Poljane za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Gorje sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,91), ki se znotraj regije uvršča na 17. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva in z nizkim ter padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, raste tudi stopnja delovne aktivnosti, ki pa je v občini še vedno najnižja v regiji.
Občina se v osmih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, ki sta:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za devet kazalnikov pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Jesenice je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,13), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti v zadnjem obdobju uvršča na 9. mesto. V letih 2014-16 se je občina še soočala z upadom prebivalstva, statistično značilno višjim od slovenskega povprečja, nato se je število prebivalcev začelo povečevati in je v letu 2018 po porastu prebivalstva že statistično značilno odstopala od slovenskega povprečja ter imela hkrati drugi najvišji prirast prebivalstva na Gorenjskem. Delež starejšega prebivalstva, starega 80 ali več let, raste, vendar je še vedno med najnižjimi na Gorenjskem. Čeprav se delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo znižuje, je ta še vedno značilno višji od slovenskega povprečja, na Gorenjskem pa je občina po tem kazalniku najslabša. Stopnja delovne aktivnosti se zvišuje, je v povprečju Slovenije, a med gorenjskimi občinami na repu.
Občina Jesenice se v 21 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za 11 opazovanih kazalnikov in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v sedmih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Jezersko je povprečno razvita slovenska in najmanj razvita gorenjska občina z indeksom razvitosti 0,86, ki pa se izboljšuje. Beleži pozitiven trend pri porastu prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti je višja kot v Sloveniji in se še povečuje. Delež najmanj izobraženih oseb je nižji kot v Sloveniji ter se še znižuje. V nasprotju s splošnim trendom večanja deleža starejših od 80 let v Sloveniji, je na Jezerskem v obdobju 2014-2018 zabeležen trend upadanja.
Občina Jezersko se v treh od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina v dveh opazovanih kazalnikih in sicer:
Za 18 kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Za tri kazalnike v letu 2020 ni bilo pojava. Oceno kazalnikov zelo otežuje majno število prebivalcev.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Mestna občina Kranj je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil v letih 2016 in 2017 celo negativen, ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Po deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let) je občina med slabšimi na Gorenjskem, vendar se njihov delež znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.
Občina Kranj se v 21 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Kranjska gora sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,01), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 13. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja po upadu prebivalstva, po višjem in rastočem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let ter po nizkem in padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev.
Občina Kranjska gora se v 14 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku, ki je:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za štiri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Naklo je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,18), ki se med 18imi gorenjskimi občinami uvršča na sedmo mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev (se še znižuje) in z višjo stopnjo delovne aktivnosti, ki še raste. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje.
Občina se v desetih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za enega od opazovanih kazalnikov in sicer za:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za tri kazalnike zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Marjetka Hovnik Keršmanc, Alenka Hafner in Darja Zupan
Občina Preddvor sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,98), ki znotraj regije občino uvršča na 14. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z višjim prirastom prebivalstva, z višjim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo stopnjo delovne aktivnosti.
Občina Preddvor se v 14 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za sedem kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Radovljica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,09, ki znotraj regije občino uvršča na 11. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo stopnjo delovne aktivnosti. V opazovanem obdobju (2014- 2018) se je občasno že soočala z upadom prebivalstva. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se v občini znižuje, stopnja delovne aktivnosti pa povečuje.
Občina Radovljica se v 16 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:
Občina Radovljica statistično značilno odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Šenčur je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,25), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na tretje mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po nižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let, nižjem deležu najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.
Občina Šenčur se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za en kazalnik zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Škofja Loka je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,22, ki se znotraj gorenjske regije po razvitosti uvršča na četrto mesto. V opazovanem obdobju (2014- 2018) se je občasno že soočala z upadom prebivalstva, v letu 2018 pa je bil porast na ravni Slovenije. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se v občini znižuje, stopnja delovne aktivnosti pa povečuje.
Občina Škofja Loka se v 20 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v desetih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer::
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Tržič je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 0,96), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na 15. mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po višjem, a padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev in po višji ter rastoči stopnji delovne aktivnosti.
Občina Tržič se v 10 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Železniki je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto, razvitost se povečuje. Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil večino opazovanega obdobja (2014- 2018) negativen, po višji in rastoči stopnji delovne aktivnosti ter po višjem, deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let), ki se znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.
Občina Železniki se v 17 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov in sicer:
Občina značilno odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Žiri se v 19 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v 10 kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za 4 opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za pet kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti izboljšanju dostopnosti do zdravstvenega varstva žensk in duševnemu zdravju, saj je občina večino opazovanega obdobja odstopala od slovenskega povprečja po umrljivosti zaradi samomora.
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Občina Žirovnica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki znotraj regije občino uvršča na 12. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Od slovenskega povprečja odstopa z upadom prebivalstva, z nizkim deležem oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo, ki se še znižuje in je najnižji v regiji ter z visoko in rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.
Občina Žirovnica se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.
Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:
Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:
Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:
Za sedem kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.
Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:
Priložnosti za ukrepanje:
Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.