Zdravo! Kako ste?

S spodnjim prispevkom Delovne skupine za nenalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Ljubljana, se v luči aktualne epidemiološke situacije osredotočamo na posameznikov odnos oz.  vedenje/ravnanje, ki ključno oblikuje način spopadanja z izzivi »nove realnosti«. Izhajali smo iz temeljev- duševnega zdravja, ki je gonilo ostalim vedenjskim vzorcem, med drugim odnosu do pitja alkohola. Posvetili smo se tudi prehrani-v želji, da  izpostavimo, kaj pomembnega v odnosu do te smo se lahko naučili v koronačasu. Seveda ne želimo zanemariti tudi ostalih vidikov  življenjskega sloga, a več o tem mogoče ob naslednji priložnosti.

Zdravo! Kako ste?

Dobro znani pozdrav in najpogostejši odgovor na vprašanje, ki ju bolj ali manj izgovarjamo povsem podzavestno, sta veliko manj samoumevna kot se zdita. In mnogo bolj povezana med seboj kot izgleda na prvi pogled. Odvisno od tega, kako pojmujemo zdravje in kako pojmujemo »biti dobro«. Za večino to pomeni »biti zdrav«. Nekateri se ne bodo strinjali in bodo dejali, da tudi, če si nekoliko bolan, se da živeti (dovolj) dobro – če imamo hkrati možnost, da lahko sami obvladujemo bolezen, da smo kljub bolezni vključeni v skupnost in če vanjo kljub zdravstvenim težavam lahko prispevamo.

Opredeljevanje zdravja za stroko nikoli ni bila lahka naloga. Sama definicija se je skozi čas razširjala in spreminjala skladno z razširjanjem znanja o človekovem delovanju. Od strogo biomedicinskega modela, po katerem je štelo izključno funkcioniranje telesa, preko biopsihosocialnega modela, po katerem se upoštevajo tudi duševni in družbeni dejavniki zdravja, do sistemskega pogleda, po katerem je zdravje vselej rezultat medsebojnega vplivanja različnih sistemov katerih del smo: človek kot sistem, ki se giblje znotraj različnih sistemov – družina, skupnost, institucije, politični sistem, ekonomski sistem …

V novejšem času, še posebej od pandemije koronavirusa naprej, sta v ospredje spet bolj stopili prav družbena in psihološka dimenzija zdravja. Pandemija je na zelo usoden način v svetovnem merilu pokazala, kako pomembno vlogo pri tem, ali bomo zboleli in okrevali, igra naš položaj v družbi in to, kje živimo. Smo med revnejšimi ali bogatejšimi? Živimo v državi z močnim javnim zdravstvenim sistemom ali ne? V Sloveniji imamo v povprečju 1 zdravnika za približno 200 ljudi, na afriški celini je to razmerje 1: 3000¹. Ali živimo v skupnosti, kjer se lahko obrnemo na druge ali smo prepuščeni samim sebi? Imamo vsaj z eno osebo, še bolje pa z vsaj dvema ali tremi takšne odnose, za katere bi lahko dejali, da so zaupni, vzajemni, da v njih zadovoljujemo potrebe po druženju, po pogovoru, sodelovanju, varnosti …? Gre za potrebe, ki so še zlasti ključne v obdobju odraščanja, saj predstavljajo močan varovalni dejavnik v stresnih in travmatičnih izkušnjah.

Vsakih 40 sekund v svetu nekdo naredi samomor². Težave v duševnem zdravju skoraj po pravilu spremljajo zlorabo alkohola in drog, osamljenost, izključenost. Imamo možnost izraziti stisko, ko le-to občutimo? Kakšen način izražanja stisk ali sproščanja stresa lahko izberemo? Vseh izbir nimamo vedno na voljo. Prav tako drži, da vsi nimamo na voljo enakih izbir – prav zaradi različnih sistemov, v katerih se gibljemo, in v razlikah znotraj njih. A skoraj vsi imamo skoraj vedno vsaj nekaj izbire pri tem, ali bomo ubrali bolj ali manj zdravo pot. Če začnemo z duševnostjo, to pomeni, da si, kolikor je mogoče, prizadevamo za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vredne drugim in v katerih bomo tudi sami pokazali, koliko so drugi vredni nam.

Na zdravje?

V naši družbi, ki ji glede na odnos do pitja alkohola lahko poimenujemo kar »mokra kultura«, v stresnih situacijah marsikdo poseže po alkoholu ali drugih psihoaktivnih snoveh v upanju, da bodo tesnoba, zaskrbljenost in strah izginili. Pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko da občutek večje sproščenosti, povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«. Zato niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj seže po pitju alkohola. A se je ob tem pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo takoj, ko se alkohol izloči iz telesa.

Še bolj pomembno pa se je zavedati mnogih negativnih učinkov, ki se lahko pokažejo že zelo hitro. Pitje zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na okolico. Nezanemarljiv pa je tudi kratkoročni vpliv na imunski sistem, saj naj bi bil, po ugotovitvah raziskav, posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za okužbe. Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji.

Ob zgoraj navedenih ima pitje alkohola še mnoge druge posredne in neposredne kratkoročne in dolgoročne negativne učinke. V času epidemije smo prebivalci s strani medijev in socialnih omrežij doživeli poplavo različnih informacij in potencialnih »rešitev«, ki bi lahko zmanjšale stiske, zmanjšale možnost okužbe z novim virusom ali lajšale potek zdravljenja. Med drugimi je bilo možno zaslediti tudi varovalne učinke pitja alkohola, kar pa je očitno zavajanje, ki pri ljudeh povzroča veliko škoda.

Novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«. Če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo, si lahko pomagamo sami ali se obrnemo po pomoč. Ob situacijah, ko se sprašujemo, kako obvladati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti, kako ostati miren, se opremimo z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje.

Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore (zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja v okviru zdravstvenih domov ali brezplačno telefonsko svetovanje), ki jo nudijo usposobljeni zdravstveni (so)delavci na področju duševnega zdravja, tudi s področja podpore spreminjanja pivskega vedenja.

»Povej mi, kaj ješ, pa ti povem, kdo si,« je večpomensko sporočilo

Ob vstopu v tretjo dekado 21. stoletja smo v odnosu do prehranjevanja in telesne sestave ljudi v stroki presegli nivo površinskega »gledanja« in prešli na nivo »videnja«. Kadar gledamo debelo osebo, ne vidimo več nujno posameznika, ki se brez zavor predaja »prepovedanim gastronomskim užitkom«. Pri tej isti osebi se učimo videti posameznika, ki morda nosi s sabo nenaklonjeno usodo genov; morda živi v okolju, ki ne omogoča zdrave prehranske izbire; morda mu socialno ekonomski standard omejuje zdravo prehransko izbiro; morda ni dovolj opremljen s primernimi informacijami in s potrebnimi veščinami, ki podpirajo zdrav način prehranjevanja …

Pristop, ki vključuje genetske oz. epigenetske ter socio-ekonomske, kulturne in okoljske  dejavnike pri oceni prehranskega stanja ni namenjen iskanju izgovorov za pomanjkljivo odgovornost posameznika do lastnega prehranjevanja. Je pa namenjen premisleku o upoštevanju vseh dejavnikov, ki rezultirajo v določeno diagnozo: debelost, sladkorna bolezen tipa II, s prehrano povezane oblike raka, ateroskleroza, ipd. Pri tem je zelo pomembno uspešno spopadanje pristojnih (inštitucij) z izpostavljenimi objektivnimi dejavniki, ki rušijo zdravje posameznika ali populacije. Ključno pa je tudi  delovanje odločevalcev v smeri, ki omogoča zdravju podporno okolje in visoko osveščeno družbo. Poleg tega je seveda neizogibno vzporedno krepiti samozavest posameznika za udejanjanje življenjskega sloga, ki varuje in krepi njegovo lastno zdravje.

Z vidika prehranjevanja smo doslej vedeli, da lastna priprava obrokov iz osnovnih sestavin prinese veliko koristi. Poznan izvor in pridelava živil, ki jih uporabimo za pripravo jedi na način, prilagojen lastnim (prehranskim) potrebam nam daje ustrezen nadzor nad kvaliteto prehrane. Ta se lahko uspešno vrednoti z izogibanjem uporabe kemijskih pospeševalcev rasti, fitofarmacevtskih sredstev, prehranskih dodatkov (aditivov) in neustreznih postopkov priprave jedi. Prav tako že dolgo časa poznamo in poudarjamo prehranske, okoljske, ekonomske in druge prednosti lastne pridelave hrane: poleg že izpostavljenih dodajamo še najkrajši čas, najkrajša in najcenejša pot prehranske surovine »iz zemlje do mize« ter upoštevanje primerne (tehnološke) zrelosti plodov. Tudi priporočeno vnaprejšnje planiranje obrokov pri uspešnem uravnavanju krvnega sladkorja diabetikov ali kot uspešna strategija zmanjševanja telesne teže je prav tako znan in uspešen preventivni/terapevtski pristop.

Kljub daljnosežnim posledicam na različnih drugih področjih se lahko na področju prehranjevanja prebivalstva v povezavi z epidemijo Covid-19 osredotočimo na nekaj pozitivnih spoznanj. Četrtina slovenskih gospodinjstev poroča, da je način priprave obrokov in pomen hrane med epidemijo pridobil na pomenu. V tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha vsaj 1-krat tedensko nadaljevali tudi v bodoče. Skozi izkušnje v času karantene, ko smo mogoče temu lažje posvetili čas, pa smo lahko izkusili, da lastna priprava obrokov ne prinaša izključno prehranske prednosti, pač pa rojeva tudi pozitiven psihološki in socialni moment. Vključevanje vseh (družinskih) članov v pripravo obroka krepi medsebojne vezi, omogoča prenos praktičnih veščin na mlajše generacije, izboljšuje psihično počutje posameznika (družinskih članov) in izboljšuje kvaliteto (družinskega) življenja.

Druga tovrstna izkušnja se nanaša na lastno oskrbo. Statistika nam postreže s podatkom, da smo v Sloveniji pri zelenjavi 44% samooskrbni (podatek se nanaša na leto 2018). V času omenjene pandemije pa smo imeli priložnost izkusiti, kako je, kadar kupci zaman povprašujemo po preostalih 56% zelenjave, ki zaradi zaprtja mej ni bila dostavljena na trgovske police. Mar to ni zadostna spodbuda za ureditev lastnega vrtička ali zelenjavne gredice na balkonu stanovanja? Ne pozabimo tudi na pozitivni učinek vrtnarjenja na zdravje zaradi sprostitve in telesne aktivnosti, ki je zlasti zaradi epidemiološkega ukrepa omejenosti gibanja prebivalcev nadvse dragocena dodana vrednost.

Letošnjo pomlad smo se tudi imeli priložnost prepričati, da premišljeno in ekonomično vodenje domačega gospodinjstva poleg že omenjene prednosti vnaprejšnjega načrtovanja obrokov zmanjša pogostost nakupovanja živil v trgovinah, na tržnici ali neposredno pri pridelovalcih ter zmanjša zavržke hrane v gospodinjstvu. Kar petina vprašanih prebivalcev Slovenije navaja, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije. Tako nam ostane več časa, ki ga lahko posvetimo vsemu tistemu, kar nas dela zadovoljne, ohranja naše zdravje in spodbuja življenjsko energijo.

Zdravi samo skupaj          

Ob vseh izzivih sodobnega načina življenja in ekoloških posledic le-tega, smo se letos srečali še s pritiskom »nove grožnje« v obliki pandemije novega nevarnega virusa. Na takšne težko obvladljive situacije se ljudje  odzivamo zelo različno. Številni med nami ob tem doživljajo stisko, strah, jezo in občutek nemoči. Nekateri se teh neprijetnih čustev skušajo znebiti s poseganjem po alkoholu, ki kratkoročno v manjših količinah sproža občutek večje sproščenosti, povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«. Tolažbo na videz prinaša tudi uživanje manj zdravih, visoko kaloričnih in hranilno neuravnoteženih jedi ali dodatni obroki. Nekateri se zatečejo v pretirano izolacijo in izogibanje stikom. Opaziti pa je celo zanikanje stanja, podcenjevanje nevarnosti virusa, posmehovanje opozorilom stroke, ignoriranje priporočil ter širjenje škodljivih teorij zarote.

Prav v času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo trenutno, je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na človečnost in solidarnost: v svojem ožjem krogu, v svoji širši skupnosti, generacijsko in medgeneracijsko. Če je nam dobro, še ne pomeni, da je dobro tudi drugim. Če smo sami varni, ni nujno, da v nevarnosti niso drugi. Zato med ali po tem, ko poskrbimo za svoje dobro počutje, namenimo tudi pozornost svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu eden za drugega in se podpirajmo. Bodimo strpni do sebe in do soljudi. Skrb za drugega je tudi skrb zase.

Viri:

• The WHO Special Initiative for Mental Health (2019-2023): Universal Health Coverage for Mental Health.
• World Health Statistics 2020: Monitoring health for the Sustainable Development Goals.
• Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinam za čas trajanja in sproščanja ukrepov nove virusne bolezni COVID-19. NIJZ, 2020.
• Rezultati raziskave: Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije. Inštitut za nutricionistiko, 2020. Dostopano dne 22. 6. 2020 na URL povezavi: https://www.nutris.org/novice/rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-pomembno-vpliva-na-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije
• Prehranske bilance. Statistični urad RS, 2019. Dostopano dne 18. 6. 2020 na URL povezavi: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/84
• Food and nutrition tips during self-quarantine. WHO, 2020. Dostopano dne 19. 6. 2020 na URL povezavi: https://www.euro.who.int/en/health-topics/health-emergencies/coronavirus-covid-19/technical-guidance/food-and-nutrition-tips-during-self-quarantine
• Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. NIJZ, 2018. Dostopno dne 26. 6. 2020 na URL povezavi: Kako skrbimo za zdravje? | Nijz (enki.si)
• Tveganja pitja alkohola v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način. Dostopno dne 2. 7. 2020 na URL povezavi: https://www.sopa.si/tveganja-pitja-alkohola-v-casu-koronavirusa-in-kako-se-s-stresom-spoprijeti-na-zdrav-nacin/
• Alkohol slabi našo sposobnost boja proti bolezni COVID-19. Dostopno dne 2. 7. 2020 na URL povezavi: https://www.sopa.si/alkohol-slabi-naso-sposobnost-boja-proti-bolezni-covid-19/