Območna enota Novo mesto

Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja: Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo SKUPAJ

Območna enota Novo mesto

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod sloganom 'Zdravje za vse' je na Univerzi v Novem mestu v soorganizaciji Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto in Mestne občine Novo mesto potekalo strokovno srečanje z naslovom »Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj«.

Zadnje posodobljeno: 06.04.2023
Objavljeno: 06.04.2023

Letošnje leto je bilo v Sloveniji razglašeno za leto duševnega zdravja, kar lahko po eni strani razumemo kot odraz povečanja stisk in potreb na tem področju, po drugi strani pa tudi kot odraz vse večje ozaveščenosti tako pri laični kot tudi strokovni javnosti. Duševno zdravje je izredno pomemben vidik posameznikovega dobrega počutja v vseh obdobjih, pri otrocih in mladostnikih pa poleg tega predstavlja tudi pomembno osnovo za zdrav nadaljnji razvoj.

Tudi v naši regiji se strokovne službe iz različnih področij trudijo delovati v smeri izboljšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Na strokovnem srečanju »Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj« smo se osredotočili predvsem na medsebojno povezovanje deležnikov, ki lahko prispevajo h krepitvi duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ter odkrivanje tistih preventivnih pristopov, ki so usmerjeni v krepilne in varovalne dejavnike. Opravili smo pregled aktualnega stanja ter začrtali cilje in potrebe za bodoče interdisciplinarno delovanje v skupnosti.

Na pomembnost varovalnih in krepilnih dejavnikov, ki vplivajo na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov, je opozorila dr. Katja Brkič Golob, klinična psihologinja iz Zdravstvenega doma Novo mesto, ki je med drugim povedala: »Za naše duševno zdravje je pomembno, v kakšni družbi živimo in kakšni ljudje nas vzgajajo,« ter »Kar otrok vidi v stanju, ko je še dojenček, je to tudi njegova pot v odraslost.« Med drugim je izpostavila še, da je duševno stanje posameznika odraz družbe, v kakršni živimo.

Izjava dr. Katje Brkič Golob, klinične psihologinje iz Zdravstvenega doma Novo mesto:

 

»Dandanes smo priča velikemu porastu uporabe naprav z zasloni na vseh področjih življenja. Kljub temu, da so zasloni lahko marsikdaj koristni, pa se kažejo tudi njihovi negativni učinki, še posebno pri otrocih in mladostnikih,« je dejala mag. Mateja Sever iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Spregovorila je tudi o nekaterih učinkovitih strategijah in ukrepih, s katerimi lahko v domačem okolju spodbujamo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov: »Uravnotežena in varna uporaba zaslonov podpira realno življenje in ga ne nadomešča.«

Izjava mag. Mateje Sever iz Splošne bolnišnice Novo mesto:

 

»V zadnjih letih se v Sloveniji pojavljajo novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Uporabniki teh izdelkov so izpostavljeni znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi. Učinki dolgoročne uporabe teh izdelkov na zdravje še niso ustrezno raziskani, saj so na trgu še prekratek čas,« je poudarila Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po omenjenih izdelkih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli, kar je povezano s pomembnimi tveganji, kot so zasvojenost z nikotinom, škodljivi učinki na v tem obdobju hitro razvijajoče se možgane ter zvišano tveganje za začetek kajenja cigaret.

Izjava Helene Koprivnikar (NIJZ) o vlogi staršev pri preprečevanju uporabe tobačnih izdelkov pri mladostnikih:

 

Prof. dr. Karmen Erjavec in doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja iz Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede sta predstavili dva mednarodna Erasmus+ projekta, ki sta povezana s problematiko duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih. V prvem projektu z naslovom Razvijanje večpoklicnega visokošolskega izobraževanja za spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja v šolah (Well@School) skupaj s partnerji iz štirih evropskih univerz razvijajo digitalno platformo z odprtim dostopom, namenjeno strokovnim delavcem, ki delajo s šolsko populacijo otrok, da bi izboljšali ključne kompetence za promocijo duševnega zdravja pri šolskih otrocih. V drugem projektu z naslovom Spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja z virtualno izmenjavo v srednjih šolah (wExchange), pa se razvijajo metode za podporo pismenosti o duševnem zdravju in spodbujanje duševnega dobrega počutja pri mladostnikih, s poudarkom na vrstniški podpori.

Ali smo kot skupnost (dovolj) povezani za dobrobit otrok in mladostnikov?

Odgovore na to in številna druga vprašanja smo iskali na okrogli mizi, kjer smo osvetlili varovalne in krepitvene dejavnike, s katerimi lahko v lokalni skupnosti skupaj delujemo v dobrobit otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se, kako v praksi skupaj pristopamo in sodelujemo, kakšne so izkušnje in tudi izzivi, s katerimi se strokovnjaki okrogle mize soočajo pri svojem delu na tem področju. Udeleženke izpostavijo zavidljivo raven predšolske in šolske zdravstvene preventive v slovenskem prostoru ter dobro sodelovanje na relaciji zdravstvo – šolstvo. Lokalno okolje se zaveda pomena dobro zasnovane in povezovalne socialne mreže. Okroglo mizo smo zaključili z mislijo: »Preventiva na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov smo vsi – starši, učitelji in zdravstveni delavci, ki znamo poskrbeti zase in smo tako lahko steber za naše mlade.«

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno