Novo na NIJZ Podatkovnem portalu: Koliko delovnih dni smo izgubili v lanskem letu?

V primerjavi s preteklim letom (2017) je bilo več primerov bolniških odsotnosti, ki so v povprečju trajale dlje in so predstavljale višji delež izgubljenih koledarskih dni.

Zaradi opravičene odsotnosti zaposlenih je bilo povprečju izgubljenih 16,5 koledarskih dni, kar predstavlja 4,51% izgubo koledarskih dni v letu 2018. V povprečju je ena odsotnost zaposlenega trajala 14,93 dni, kar je polovica dne  dlje, kot v preteklem letu.

Zaposlene ženske so bolniško odsotnost koristile večkrat, vendar za krajši čas, v primerjavi z moškimi zaposlenimi.

Odsotnost se je, glede na preteklo leto, povečala v vseh opazovanih starostih, največjo porast pa je zaznati pri zaposlenih starejših od 64 let, ki predstavljajo majhen del delovno aktivnih oseb.

Slika 2: Bolniška odsotnost (%BS) po statističnih regijah, Slovenija, leto 2018

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

Največje povečanje deleža bolniške odsotnosti (%BS), glede na leto 2017, so bile v Podravski in Posavski statistični regiji.

Tabela 1: Bolniška odsotnost (%BS) po spolu in skupinah bolezni, Slovenija, leto 2018

Viri: Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih vzrokov (NIJZ 3)

Med najpogostejše vzroke za začasno odsotnost z dela sodijo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter poškodbe in zastrupitve (pri delu in izven dela).

Podrobnejši podatki o bolniški odsotnosti zaposlenih prebivalcev v Sloveniji, za leto 2018 ter daljše časovne vrste, so objavljeni na NIJZ Podatkovnem portalu (Zdravstveno stanje – Bolniški stalež).