Ob dnevu Sonca

Sonce je vir življenja na Zemlji, zagotavlja nam svetlobo in toploto, ki ju potrebujemo za preživetje. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba (vključno z vplivom na razvoj očesa in vidne funkcije), toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi, ki se odražajo na koži, očeh in imunskem sistemu. Zato je potrebno samozaščitno ravnanje, s katerim lahko zmanjšamo ali preprečimo njihov pojav. Podatki kažejo, da število novih primerov raka kože, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih še vedno narašča, tako v svetu kot tudi v Sloveniji.

Sončno ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja sonce in ga s svojimi čutili ne zaznavamo. Izpostavljeni mu nismo le na obali ali odprtem bazenu, ampak tudi pri naših vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem (pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, rekreaciji na prostem, druženju s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd.).

Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. Akutni učinki so tisti, ki se pojavijo hitro po izpostavljenosti UV sevanju, v enem ali nekaj dneh (npr. pordelost kože oziroma opekline). Kronični učinki pa se pojavijo kasneje oziroma odloženo, čez več tednov ali celo let in desetletij (npr. prezgodnje staranje kože, rak kože).

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.

UV sevanju smo lahko izpostavljeni tudi z rabo umetnih virov (npr. solarijev). UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje.

Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na svoje telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo.

Svetujemo upoštevanje naslednjih priporočil:

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
  Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.
• Izberimo primerna oblačila in pokrivalo.
  Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.

Več o zaščiti z oblačili: Tekstilije kot zaščita pred UV sevanjem

• Zaščitimo svoje oči
  Oči zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike: blokirajo naj 99-100% UV sevanja oziroma sevanje do 400 nm in prepuščajo 75-90% vidne svetlobe (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani). Za zaščito oči zaradi dostopa UV sevanja mimo zgornje strani očalnega okvirja in zaščito periorbitalnih delov uporabimo tudi ustrezno pokrivalo (širokokrajni klobuk, pokrivalo v legionarskem kroju).

Za otroke so priporočljive leče iz polikarbonata ali CR-39 materiala. Prekomerna raba očal pri otrocih ima lahko tudi negativen vpliv na razvijajočo se vidno funkcijo. Glede na geografski položaj Slovenije naj v običajnih svetlobnih pogojih dojenčki in otroci do 10. leta starosti zato sončnih očal ne uporabljajo, pač pa le v zahtevnejših svetlobnih pogojih (npr. za obisk gora, obale morja (plaže) in drugih okolij, v katerih je količina odbite ali direktne sončne svetlobe visoka). Ves čas pa je priporočena uporaba kapice s ščitnikom in strešice na vozičku, ter splošno upoštevanje pravil o izpostavljenosti soncu kot veljajo za izpostavljenost kože.

Kontaktne leče, ki blokirajo UV sevanje in segajo preko roba roženice, predstavljajo dovolj primerno zaščito očesa.

Več o škodljivih učinkih UV sevanja na oči in priporočilih za zaščito oči si lahko preberete v dokumentu Očesne klinike UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem

• Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.
  Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.

Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več.

Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml – 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).

• Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito: 

Podatki ARSO – UV indeks
Vrednost indeksa 3-4 izraža zmerno, 5-8 visoko, 9-10 zelo visoko, višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«.

• Ne uporabljajmo solarija.
  V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo.
  Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v Evropi in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Mesečno samo-pregledovanje kože

Poleg izvajanja zaščite pred sončnim UV sevanjem je pomemben preventivni ukrep tudi mesečno samo-pregledovanje kože, sluznic in nohtov. Če opazimo znamenje, ki se razlikuje od ostalih, hitro raste v širno ali se debeli, ima več rjavih odtenkov, ni simetrične oblike in ostrih robov, je vlažno ali krvavi, kot tudi morebitne kraste ali rane, ki se ne celijo, bulice in zatrdline na koži, luščeča žarišča, ki občasno krvavijo, jih pokažimo zdravniku.

Z izpostavljanjem soncu je povezan tudi vitamin D:

Vitamin D nastaja v koži pod vplivom UV B sevanja.  Vsebujejo ga nekatera živila (ribje olje, mastne morske ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki in nekatere gobe), prejmemo pa ga lahko tudi z vitaminom D obogatenimi živili, prehranskimi dopolnili ali zdravili.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) med priporočili v zvezi z UV sevanjem navaja, da so majhne količine UV sevanja koristne za zdravje in igrajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Vendar pa je pretirana izpostavljenost UV sevanju povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi.

SZO povzema, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut* izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) 2 do 3 krat tedensko. Bližje kot smo ekvatorju, krajši čas izpostavljenosti zadošča.

* Opomba: 5 do 10 minut pri fototipu kože I

Viri in več o UV sevanju najdete NIJZ. Ultravijolično sevanje in zdravje

Pripravili na CZE: Simona Uršič in Nataša Šimac