Življenjski slog

Babištvo kot kulturna dediščina? Priznanje babištvu in zaveza k njegovemu nadaljnjemu razvoju v dobro žensk in družin

Življenjski slog

Babištvo je od 14. decembra 2021 vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.

Zadnje posodobljeno: 17.12.2021
Objavljeno: 17.12.2021

 

Babištvo obsega posebna znanja in veščine porodne pomoči, namenjene ženski in otroku. Gre za podporo in posege v nosečnosti, med porodom in po njem, pri dojenju in negi dojenčka. Cilj je dober zaključek poroda in kakovosten začetek družinskega življenja. Babištvo izvajajo ustrezno izobražene in usposobljene babice. V zadnjem času se za babištvo odločajo tudi moški – babičarji, ki jih je približno en odstotek.

Babištvo obsega posebna znanja in veščine porodne pomoči, namenjene ženski in otroku. Gre za podporo in posege v nosečnosti, med porodom in po njem, pri dojenju in negi dojenčka. Cilj je dober zaključek poroda in kakovosten začetek družinskega življenja. Babištvo izvajajo ustrezno izobražene in usposobljene babice. V zadnjem času se za babištvo odločajo tudi moški – babičarji, ki jih je približno en odstotek. Večina babic deluje v javnem zdravstvu v porodnišnicah, v zdravstvenih domovih kot del ginekološkega tima ali v patronaži, nekaj pa je samostojnih babic, ki opravljajo svojo prakso na domovih nosečnic, pomagajo pri porodih doma in negujejo novorojenčke in matere tudi v poporodnem obdobju. V babištvu se nosečnost, rojevanje in dojenje pojmujejo kot naravni del človeškega življenjskega ciklusa. Med spremljanjem ženske v ključnem življenjskem prehodu babice zagotavljajo zdravstveno, telesno in psihično podporo in pomoč. V obporodnem obdobju prispevajo k ohranjanju življenja in zdravja ženske in otroka ter h krepitvi in večji kakovosti življenja družine, vključno z očetom. Za babiško delo je pomembna raba različnih čutov – voha (vonj plodovnice), sluha (osluškovanje plodovih srčnih utripov s pinardovo slušalko) in tipa (ocena vrste, moči in pogostosti popadkov), pomembno vlogo ima tudi opazovanje porodnice in novorojenčka. Babištvo temelji tudi na ročnih spretnostih in veščinah, potrebnih za oceno velikosti in lege ploda (Leopoldovi prijemi), spremljanje napredovanja poroda (npr. z oceno odprtosti materničnega vratu), varovanje presredka in lajšanje porodnih bolečin z masažo. V babištvu se uporabljajo tudi sodobni pripomočki, naprave in zdravila.

Več o vpisu: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/babistvo/

 

NIJZ je sopobudnik vpisa, pri pripravi strokovnih podlag ter besedil je sodelovala dr. Zalka Drglin, ki pojasnjuje: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se zavedamo, da babištvo v svojem bistvu pomeni promocijo zdravja in dobrega počutja matere, otroka in družine na samem začetku. Sodobna znanstvena spoznanja tujih in naših proučevanj potrjujejo, da sta pomoč in podpora fiziološkim procesom, ki ju zagotavljajo babice, dokazano pozitivno povezani z dobrim zdravjem žensk in otrok kratkoročno in dolgoročno. Zaradi izjemnega pomena babištva smo pri pripravi aktivno sodelovali.« Drglinova poudarja usmeritev za naprej: »Vpis zavezuje k nadaljnjemu teoretskemu in praktičnemu razvoj babištva in zagotavljanju pogojev za polno uresničevanja sodobnega babiškega znanja, veščin in praks v zdravstvenem sistemu. Je tudi izjemna priložnost, da spoznavamo, kako so bile babice pomembne v preteklosti in kakšno vlogo bi lahko imelo napredno babištvo v prihodnosti.«

Več informacij o posameznih enotah nesnovne dediščine je objavljeno na strani Register nesnovne kulturne dediščine. Register vodi ministrstvo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno