Življenjski slog

Izsledki 22. izvedbe raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

Življenjski slog

Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 12.01.2023
Objavljeno: 12.01.2023

Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, teče že tretje leto, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 22. izvedbe raziskave, ki je potekala od 22. do 25. novembra 2022 na vzorcu 1033 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 22. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (79,4 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (75,3 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (72,8 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (63,4 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Več kot pol jih  meni, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni, zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih ter, da bi prispevali k čimprejšnji zajezitvi epidemije in ponovni normalizaciji življenja. Proti sezonski gripi se bo v sezoni 2022/2023 verjetno cepilo 11,7 % anketiranih oseb, med najstarejšimi (65 do 74 let) pa kar 24,7 %.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (72,2 %). Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 69,4 % oseb. Med tistimi, ki so se z virusom SARS-CoV-2 okužili je izolacijo dosledno upoštevalo kar 94,3 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2, navaja, da je okužba pri njih potekala z lažjimi simptomi. Približno 60 % anketirancev je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pa pri nekaj več kot polovici oseb trajajo do 3 mesece. Te težave najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.

Duševno zdravje

Približno petina (20,4 %) anketirancev se pogosto ali vsakodnevno počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Takšno doživljanje je pogostejše pri ženskah, v mlajših starostnih skupinah, pri tistih, ki poročajo, da so imeli slabše finančno stanje v primerjavi s preteklim časom, pri tistih, ki so manj telesno dejavni, ki imajo vsa eno tvegano vedenje (kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola), ki imajo težave v duševnem zdravju in živijo z otroki, mlajšimi od 18 let. Večina anketiranih obvladuje napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj truda, manjšina poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori in 17,2 % (v 21. izvedbi pa je bilo takih 13,5 %), da jih obvladuje z večjimi napori. Tvegano stresno vedenje (pogosto doživljanje stresa in hkrati hude težave z njegovim obvladovanjem) je pogostejše pri mlajših starostnih skupinah, tistih z vsaj eno kronično boleznijo, pri kadilcih, pri tistih, ki so manj telesno dejavni in z vsaj enim tveganim vedenjem, pri tistih s slabšo finančno situacijo kot prej, pri tistih, ki kažejo veliko verjetnost depresivne motnje.

Kajenje tobaka

Med anketiranimi osebami je približno petina kadilcev tobaka (cigarete, cigare, cigarilosi ali pipe tobaka), nekaj več kot četrtina bivših kadilcev in približno polovica tistih, ki niso nikoli kadili. Prebolela bolezen covid-19 ali zaskrbljenost zaradi nje med anketiranimi kadilci in bivšimi kadilci ni bil pogost razlog za poskus opustitve ali opustitev kajenja tobaka.

Celotno poročilo 22. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno