Poudarek ekonomije blaginje vključuje zagotavljanje pravične porazdelitve virov, razcveta in trajnosti ter vzpostavitev skupnosti, ki so odporne, gradijo zmogljivosti in so pripravljene na premagovanje izzivov. Pomemben korak k uveljavitvi in prepoznanosti tega ekonomskega modela se je zgodil leta 2021, ko je preko 500 strokovnjakov na mednarodni konferenci Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sprejelo Ženevsko listino za ekonomijo blaginje. Ta dokument spodbuja politične odločevalce in svetovne voditelje k upoštevanju pristopa ekonomije blaginje in k sprejetju konkretnih ukrepov. Evropske države pri sprejetju tega ekonomskega modela spodbuja WHO beneška pisarna, ki se zavezuje k vzpostavitvi pravičnejših in bolj zdravih okolij ter skupnosti za vse ljudi.
Vpeljavo pristopa ekonomije blaginje v družbo prav tako spodbuja organizacija EuroHealthNet, ki je oblikovala gospodarski model v katerem so potrebe vseh ljudi zagotovljene v okviru potreb planeta.
V Sloveniji se je na področju ekonomije blaginje med leti 2013 in 2014 izvajal projekt »Kazalniki blaginje v Sloveniji« v katerem je sodeloval konzorcij inštitucij Urad za makroekonomske analize (UMAR), Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Agencija RS za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Konzorcij je opredelili 3 kazalnike blaginje in sicer materialni, družbeni in okoljski kazalnik blaginje.
Ko smo z začetkom pandemije COVID-19 vstopili v novo obdobje, je postalo jasno, da blaginje ne moremo več samo spremljati s kazalniki, temveč je potrebno vpeljati takoimenovano kulturo blaginje. Za to pa je potrebno kazalnike uvrstiti v strukturo, torej v politike in institucije.