Življenjski slog

Predstavitev rezultatov največje raziskave skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji

Življenjski slog

Danes je v Hotelu Slon v Ljubljani potekala novinarska konferenca ob predstavitvi rezultatov največje raziskave skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji. Raziskava je trajala od oktobra 2018 do decembra 2019 in zaobjela okrog 100 lokacij šestih največjih trgovinskih verig v šestih regijah v Sloveniji ter skupno opravila 440 poskusov nakupa tobačnih in alkoholnih izdelkov. Raziskavo sta izvajali Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Center za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani s pomočjo Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. Medtem ko je raziskavo financiralo Ministrstvo za zdravje RS, so bili nakupi izdelkov financirani iz lastnih sredstev Brez izgovora Slovenija.

Zadnje posodobljeno: 09.06.2020
Objavljeno: 09.06.2020

Raziskava, ki je bila izvedena pod vodstvom dr. Tanje Kamin, predstavlja nadaljevanje raziskave iz leta 2015, ko je bilo na vzorcu 48 trgovin v štirih regijah dokazana prodaja alkoholnih pijač 92 % mladoletnih oseb. Tokratna raziskava je v vzorec zaobjela večje število trgovin in regij ter je poleg preverjanja prodaje alkoholnih pijač, preverjala tudi nakup tobačnih izdelkov. Tako pri alkoholnih pijačah, kjer je mogoče zaznati manjši upad prodaje mladoletnim osebam pred intervencijami (za štiri odstotne točke, iz 92 % na 88 %) in po njih (za devet odstotnih točk, iz 88 % na 79 %), je tudi pri tobaku viden upad pred in po intervencijah (za enajst odstotnih točk, iz 66 % na 55 %). Dosedanje raziskave na področju prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam niso bile reprezentativne, zato jih ne moremo primerjati s preteklimi podatki.

Najpomembnejša ugotovitev danes predstavljene raziskave je, da je največji upad prodaje tobačnih in alkoholnih izdelkov možno pripisati izbrani intervenciji nakupa izdelkov s strani mladoletnih oseb s pomočjo Tržnega inšpektorata RS (TIRS), ki se je dogajala med prvimi in drugimi nakupi v izbranih trgovinah. Poleg nakupa s TIRS, se je izvajalo tudi ozavaščanje trgovcev o problematiki prodaje mladoletnim osebam, kar pa se je izkazalo kot manj učinkovito. Druga pomembna ugotovitev tokratne raziskave pa je, da je v kontrolni skupini, ki ni bila deležna nobene intervencije, viden močan upad prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (upad iz 71,8 % na 56,4 %), kar bi lahko pripisali uvedbi napredne zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji leta 2017 ter uvajanju dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov od decembra 2018 do maja 2019. Kontrolni nakupi so namreč bili izvedeni v dveh fazah: tik ob začetku uvanj in po uvedbi dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov v Sloveniji. Tobačni zakon omogoča začasni in končni odvzem dovoljenj za prodajo trgovcem, ki prodajo tobačni izdelek mladoletni osebi in jih pri tem inšpektor dobi.

Ob tej priložnosti je na novinarski konferenci mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Sinja Čož, povedala: »Ključna ugotovitev, ki se je pokazala v raziskavi je, da prodajalke zakona v praksi ne izvajajo pravilno in mlade redko vprašajo po osebnem dokumentu ter da velikokrat tudi v primeru pregleda osebnega dokumenta, alkoholno pijačo ali tobačni izdelek še vedno prodajo.« Poročilo raziskave, ki bo do konca leta objavljena tudi v obliki znanstvenega članka, je dostopno v prilogi tega sporočila. »Rezultati raziskave so pokazali, da se v slovenskih trgovinah bolj dosledno izvaja zakon na področju prodaje tobačnih izdelkov kot na področju prodaje alkoholnih pijač,« je še dodala Sinja Čož.

Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštitut za javno zdravje, je povedala: »V Sloveniji beležimo, da je zaznana dostopnost tobačnih in povezanih izdelkov ter alkoholnih pijač ob nakupu, med mladoletniki visoka. Na področju tobačnih in povezanih izdelkov tudi ugotavljamo, da je bil pred uvedbo dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov delež doslednih zavrnitev nakupov oziroma zahtev po osebnem dokumentu ob nakupu mladoletnika zelo nizek in so tako ti izdelki večini mladoletnikov dokaj lahko dostopni za nakup.« Dr. Maja Roškar iz istega inštituta pa je dodala: »Ukrepi za zmanjševanje dostopnosti tobačnih in povezanih izdelkov ter alkoholnih pijač so eni od pomembnejših za zmanjševanje uporabe teh izdelkov in škodljivih posledic. Med slovenskimi mladostniki v zadjih letih sicer beležimo upad pitja alkoholnih pijač, pri čemer je pomembno poudariti, da v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja.«

Za konec je podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nina Rogelj Peloza, pojasnila, da so: »za namene izvedbe raziskave v organizaciji veliko časa namenili predvsem pripravi mladoletnih kupcev. Vsem je jasno, da gre za kočljivo pobudo, kjer je bilo potrebno mladoletne aktiviste izpostaviti nepredvidljivim okoliščinam, ki kdaj tudi niso prijetne. Vsi naši mladoletni aktivisti so pred nakupi pridobili podpis staršev kot strinjanje za sodelovanje v raziskavi, tudi na samem terenu je mladoletnega aktivista vedno spremljala polnoletna oseba, ki je bila v bližini za njihovo varnost in sigurnost.« Ker gre za dolgoročno raziskavo, ki bo tudi v nadaljnje preverjala stanje prodaje tobačnih in alkoholnih izdelkov mladoletnim osebam, in v izogib škodi trgovcem v Sloveniji, je Nina Rogelj Peloza predlagala boljše sodelovanje s trgovci ter »uvedbo strožje, predvsem pa celovite alkoholne politike, kot je to urejeno na področju tobačnih izdelkov. Čas je za uvedbo dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač, saj ta ukrep nikomur ne jemlje pravic, le ščiti otroke in mladostnike, kar je tudi najpomembnejše.«


Dodatno gradivo:

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno