Preprečevanje poškodb

Otrok v avtomobilu

Preprečevanje poškodb

Otroka vedno vozimo pripetega v varnostnem sedežu.

Zadnje posodobljeno: 15.03.2023
Objavljeno: 15.03.2023

Ob hitrem zaviranju ali prometni nezgodi pravilna uporaba otroškega varnostnega sedeža zmanjša tveganje za smrt ali resne poškodbe otrok za 60 % do 76 %. Zato otroka nikoli ne držimo v naročju, tudi na najkrajših vožnjah ne, ker ga ob trku lahko vrže v vetrobransko steklo ali celo iz vozila.

Otrok mora biti nameščen v varnostnem sedežu, ki ustreza njegovi višini, teži in starosti. V sedežu ga pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pazimo, da trakovi niso zviti in se otroku tesno prilegajo. Dolžino in višino trakov varnostnega pasu prilagodimo otroku tako, da sta odprtini, skozi kateri potekata naramna trakova pasu, v višini otrokovih ramen. Med pasom in otrokovo ključnico naj bo največ za prst prostora, zato v hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila in ga šele potem pripnemo z varnostnimi pasovi ter pokrijemo z oblačilom ali odejico. Če je otrok oblečen v debela oblačila ali je v zimski spalni vreči ali če pustimo trakove varnostnega pasu pripete preveč ohlapno, otrok v sedežu preveč zaniha med naglim zaviranjem ali trkom, kar lahko povzroči nepotrebne poškodbe.

Vožnja novorojenčka (v prvem mesecu starosti) naj traja do največ 30 minut, pri starejšem dojenčku pa do 60 minut.

Na zadnjem ali sprednjem sedežu avtomobila?

Priporoča se, da se otroci, mlajši od 13 let, vedno vozijo na zadnjem sedežu vozila. To še posebej velja za mlajše otroke, ki so telesno manj razviti in zato bolj izpostavljeni tveganju za resne poškodbe ob trku. Varnostni sedež pritrdimo na srednji sedež zadnje klopi avtomobila, vendar le če ima srednji sedež vgrajen tritočkovni varnostni pas. Sicer pa ga pritrdimo na levi ali desni sedež zadnje klopi. Izjemoma se priporoča pritrditev varnostnega sedeža skupine 0+ spredaj na sovoznikovem sedežu, npr. kadar je otrok nemiren, v avtomobilu pa smo sami in nimamo spremljevalca, ki bi ga opazoval na zadnji klopi. V takem primeru moramo zračne blazine na sovoznikovi strani izklopiti skladno z navodili proizvajalca.

Kadar moramo prepeljati več otrok in so vsi zadnji sedeži v avtomobilu zasedeni, lahko najstarejši otrok sedi na sprednjem sedežu. Tudi v takem primeru moramo zračne blazine na sovoznikovi strani izklopiti skladno z navodili proizvajalca. Zračne blazine so namenjene zaščiti odraslih potnikov in starejših otrok, mlajše pa lahko resno poškodujejo.

Otroka nikoli ne puščamo samega v avtomobilu

Otroka nikoli ne pustimo v avtomobilu brez nadzora odrasle osebe. Ko zapustimo vozilo, s seboj vzamemo vse otroke, tudi spečega dojenčka. Otroci so že utrpeli resne poškodbe in celo umrli zaradi vročine ali mraza, ko so jih odrasli pustili same v vročih ali mrzlih avtomobilih. Poleg tega lahko otrok potisne glavo skozi okno avtomobila in se hkrati z roko nasloni na stikalo za električni pomik stekel, kar lahko povzroči stisnjenje vratu in zadavitev otroka.

Pred vožnjo vsakič preverimo, da so vrata ob otrokovem sedežu zaklenjena in jih ni možno odpreti z notranje strani. Ko otroka nameščamo v ali jemljemo iz avtomobila, naj bo avtomobil parkiran ob robu ceste tako, da stojimo na površini za pešce in ne na cestišču.

Izberemo pravi varnostni sedež za našega otroka

Pri izbiri pravega varnostnega sedeža je treba upoštevati dva pogoja:

  1. da sedež ustreza otrokovi višini, teži in starosti, saj otrok ne sme biti mlajši od najnižje predlagane starosti za določeno vrsto sedeža;
  2. da bomo sedež lahko pravilno namestili v vozilo, ki ga uporabljamo. Vsi varnostni sedeži se ne prilegajo dobro sedežem v vseh vozilih, zato je treba včasih preizkusiti več različnih modelov varnostnega sedeža. Pri namestitvi in pritrditvi varnostnega sedeža v avtomobil dosledno upoštevamo navodila proizvajalca.

Sedež, ki je obrnjen nasprotno od smeri vožnje

Otroški varnostni sedež skupine 0+ (lupinica) je namenjen za otroke od rojstva do starosti 8–10 mesecev oz. težke do 13 kg (varnostni standard ECE 44/04). V avtomobilu mora biti nameščen tako, da je dojenček v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Pravilen naklon hrbtišča sedeža je pod kotom 45°, tako da se otroku glavica ne zvrača naprej na prsni koš in ne pride do težav pri dihanju.

Otroški varnostni sedež skupine 0+ moramo zamenjati:

  • ko je otrok težji od največje dovoljene teže za sedež skupine 0+;
  • ali je vrh otrokove glave dosegel zgornji rob školjke sedeža;
  • ali je bil sedež udeležen v prometni nezgodi.

Če se otrok z nogami dotika hrbtnega dela avtomobilskega sedeža, to samo po sebi ne pomeni, da je sedež prerasel.

Mnogi proizvajalci zdaj izdelujejo tudi varnostne sedeže, ki so obrnjeni nasprotno od smeri vožnje in so primerni za starejše in višje otroke, npr. najmanj do 15. meseca starosti oz. višine 105 cm. Izdelani so skladno z varnostnim standardom ECE R129 i-Size, ki zagotavlja boljšo varnost otroka v bočnih trkih, boljšo zaščito za glavo in vrat, sedež pa se uporablja le s sistemom Isofix. V avtomobilu je za otroka najvarneje, če se vozi s hrbtom obrnjen v smer vožnje, zato uporabljamo tovrsten sedež čim dlje oz. dokler otrok še ustreza omejitvam višine in teže za sedež.

Varnostni sedež obrnjen v smer vožnje

Ko otrok preraste sedež skupine 0+, lahko uporabljamo tudi varnostni sedež skupine 1, ki je v avtomobilu nameščen tako, da je otrok v njem obrnjen v smer vožnje. Namenjen je otrokom, starim od okrog 8–10 mesecev do 3–4 let (oziroma težke 9–18 kg).

Otroški varnostni sedež skupine 1 moramo zamenjati:

  • ko je otrok težji od največje dovoljene teže za naš model sedeža skupine 1;
  • ali so otrokova ramena višje kot najvišji odprtini, skozi kateri potekata naramna trakova varnostnega pasu na sedežu;
  • ali je bil sedež udeležen v prometni nezgodi.

Varnostni sedež – jahač

Ko otrok preraste sedež skupine 1, ga zamenjamo z varnostnim sedežem skupine 2 + 3 (jahač) z naslonom za hrbet, kar se zgodi običajno med 3. in 4. letom starosti otroka. Tudi ta varnostni sedež mora biti v avtomobilu nameščen tako, da je otrok v njem obrnjen v smer vožnje.

Otroci so v sedežu jahaču veliko bolje zaščiteni, kot če bi uporabljali samo 3-točkovni varnostni pas, ki je vgrajen v avtomobilu. S pomočjo sedeža jahača otrok doseže enako višino v sedečem položaju, kot jo imajo odrasli, in zato lahko pravilno uporablja običajni 3-točkovni varnostni pas, ki je vgrajen v avtomobilu. Otrok naj bo pripet z varnostnim pasom tako, da je pas poravnan in se tesno prilega otrokovemu telesu. Pri tem mora zgornji (ramenski) trak 3-točkovnega varnostnega pasu potekati skozi vodilo na jahaču, po sredini otrokove rame in čez prsni koš, spodnji (medenični) trak pasu pa preko otrokove medenice (ne preko trebuha) in pod obema rogljema jahača, kar zagotavlja, da ob trku jahač ne zdrsne izpod otroka. Jahača moramo v avtomobilu pripeti z varnostnim pasom tudi takrat, ko otroka ni v sedežu, da ne bi v primeru naglega zaviranja ali trka poletel po vozilu in poškodoval potnikov.

Kdaj lahko otrok uporablja samo varnostni pas, ki je vgrajen v avtomobilu?

Skladno z veljavno zakonodajo mora otrok uporabljati sedež jahač vsaj toliko časa, da doseže 140 cm višine, kar je okrog 10. leta starosti, lahko pa tudi dlje. Varnostni pasovi v avtomobilu so zasnovani za odrasle osebe, zato je pomembno, da najprej v 5 korakih preverimo, kje otroku potekata ramenski in medenični trak varnostnega pasu. Otrok lahko namesto sedeža jahača začne uporabljati samo varnostni pas, kadar:

  1. lahko sedi popolnoma naslonjen na naslonjalo avtomobilskega sedeža;
  2. in ima hkrati kolena udobno upognjena čez rob sedeža v vozilu;
  3. medenični trak varnostnega pasu se mu prilega nizko in tesno čez boke ter se ne dviguje na trebuh;
  4. ramenski pas poteka čez prsnico in sredino rame, pri čemer se ne dotika otrokovega vratu;
  5. otrok lahko pravilno sedi ves čas potovanja.

Če se medenični in ramenski pas ne prilegata pravilno, se mora otrok za nekaj časa vrniti k uporabi sedeža jahača.

Dodatni izdelki za varnostni sedež

Uporabljamo le dodatne izdelke, ki so priloženi novemu otroškemu sedežu.

Vsi drugi izdelki za sedež namreč niso bili preizkušeni v testnih trkih skupaj z varnostnim sedežem in bi lahko prispevali k poškodbam otroka v primeru nenadnega zaustavljanja ali trka. Nekaj primerov takih izdelkov: zimske spalne vreče, blazinice ali sponke za prilagoditev varnostnih pasov, potovalne mizice ali pladnji, ki se pritrdijo na sedež, zaščitne blazinice za varnostne pasove, oporne blazine za vrat ipd.

Avtomobilski sedež ni namenjen za spanje

Otroci med potovanjem pogosto zaspijo v svojih sedežih, vendar so varnostni sedeži zasnovani samo za varen prevoz otrok v vozilu in jih ne smemo uporabljati namesto posteljice. Takoj ko pridemo domov, otroka iz sedeža premestimo v posteljico.

Novorojenčki imajo lahko v varnostnem sedežu težave z dihanjem, ker še nimajo dovolj moči v vratu, da bi držali glavo pokonci. Zato naj ima sedež, ki je obrnjen nasprotno od smeri vožnje, naklon hrbtišča pod kotom 45°. Omejimo tudi trajanje vožnje z novorojenčkom na največ 30 minut, med potovanjem večkrat preverimo, da je otrok v sedežu pravilno nameščen in da diha brez težav. Ko dojenček dopolni en mesec starosti, se tveganje za težave z dihanjem precej zmanjša, vendar je treba biti še vedno previden. Otroka v sedežu ves čas spremljamo in se med daljšimi vožnjami večkrat ustavimo.

V lupinici (sedež skupine 0+) lahko otroka tudi prenašamo, vendar sedež zunaj vozila uporabljamo le za kratek čas, otroka pa ne puščamo samega. Otrok mora biti v sedežu pripet z varnostnimi pasovi, sedež pa postavimo na tla namesto na stol ali mizo. S tem zmanjšamo tveganje, da bi nam otrok skupaj s sedežem padel na tla in se poškodoval.

Prevoz nedonošenčkov in majhnih novorojenčkov

 Za prevoz nedonošenčkov in majhnih novorojenčkov je treba izbrati najprimernejši otroški varnostni sedež ali prenosno košaro za dojenčke. O izbiri in uporabi varnostnega sedeža ali prenosne košare se posvetujemo z zdravnikom v porodnišnici, ki nam bo svetoval na osnovi ocene srčno-dihalne stabilnosti otroka v varnostnem sedežu.

Če bomo za prevoz novorojenčka uporabljali otroški varnostni sedež, ga moramo nastaviti v ležeči položaj. Z dodatnimi blazinicami ali zvitki iz bombažnih plenic zaščitimo njegovo glavo pred bočnim nihanjem. Nekateri sedeži imajo precej globoko sedalo, zato na dno sedeža položimo eno ali dve bombažni plenici, da ima novorojenček čim bolj raven hrbet. Tudi ob vsako stran telesa pod komolce in ob medenici položimo po en zvitek iz plenice, da je dojenček bolj stabilen med vožnjo. S časom, ko otrok zraste, sedeža ni več treba oblagati.

Za prevoz novorojenčkov, ki imajo težave z dihanjem, oziroma nedonošenčkov do 3. ali 4. meseca starosti, lahko po posvetu z zdravnikom uporabljamo tudi prenosno košaro, čeprav nudi slabšo zaščito otroka ob morebitnem trku v primerjavi z varnostnim sedežem. Težje jo namreč ustrezno pritrdimo v avtomobil, ob trku pa na otrokovo telo delujejo prečne sile.

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno