Utopitve doma

V vodi in ob njej imamo majhnega otroka ves čas na dosegu rok

Varnost otrok pred utopitvijo lahko zagotovimo predvsem tako, da jih ves čas pozorno opazujemo in nadzorujemo, kadar so v bližini vode ali v njej, pa naj bo to domači bazen, ribnik, napihljivi otroški bazenček ali kopalna kad. Oseba, ki je ob otroku, mora biti izkušen plavalec, da mu lahko pomaga in ga reši, če bi padel v vodo.

Otrok naj v domačem bazenu plava le skupaj z odraslo osebo. Pri tem moramo imeti majhnega otroka in slabega plavalca vsak trenutek na dosegu rok.

Tudi napihljivi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo varnosti otrok pred utopitvijo, prav tako ne znanje plavanja. Otroku lahko npr. spodrsne in pade v bazen, ob tem z glavo udari ob rob bazena, izgubi zavest in se utopi.

Ne zanašajmo se na starejše otroke. Majhnega otroka ne pustimo v varstvu starejših sorojencev ali prijateljev, če niso odgovorni odrasli. Utopitve majhnih otrok se pogosto zgodijo ravno v času, ko so pod nadzorom starejših sorojencev.

Ne dovolimo, da nam uporaba mobilnega telefona ali karkoli drugega niti za trenutek ne preusmeri pozornosti od otrok, ki so ob vodi ali v njej. Prav tako ne pijemo alkohola kadar nadzorujemo otroke ali pred plavanjem.

Vodne površine, npr. domači bazen ali ribnik, ogradimo

Imeti domači bazen ali ribnik je velika odgovornost, saj lahko hitro pride do utopitve otroka, pri čemer majhen otrok običajno ne dela hrupa in ne kliče na pomoč. Če smo v hiši morda ne bomo slišali, da je naš otrok odšel ven skozi zadnja vrata, padel v vodo in se utopil. Zato bazen ali ribnik obdamo z ograjo z vseh štirih strani tako, da je popolnoma ločen od hiše, dvorišča in površin, kjer se igrajo otroci.

Ograja naj bo visoka najmanj 120 cm, ima naj samo pokončne letvice, presledek med njimi pa mora biti manjši od 10 cm. Ograja z vodoravnimi letvicami ali pletena mrežna ograja ni primerna za ograditev bazena ali ribnika, ker se otrok lahko po njej povzpne in jo prepleza. Vrata ograje se morajo samodejno zapirati in zaklepati z avtomatsko ključavnico, ki mora biti zunaj dosega otrok.

Prekrivanje bazena z zaščitno prevleko ni učinkovito pri preprečevanju utopitev najmlajših otrok in ni varno, saj otroci poskušajo hoditi po prevleki in lahko ostanejo ujeti pod njo.

Če smo doma postavili nadzemni montažni bazen, dosledno upoštevamo navodila proizvajalca za varno uporabo. Vsakič, takoj po uporabi bazena, pospravimo lestev za vstopanje v bazen zunaj dosega otrok. Tudi napihljivi otroški bazenček je treba po vsakokratni uporabi takoj izprazniti.

Iz bazena odstranimo vse igrače takoj, ko jih ne uporabljamo več. Plavajoče igrače lahko pritegnejo otroka, da se steguje za njimi in pri tem pade v vodo.

Otroke poučimo, da se je nevarno potapljati in zadrževati v delih bazena, ki so blizu odtoka bazena ali sesalnih odprtin. Vodna črpalka bi lahko potegnila otrokove dolge lase v odtok, otrok pa ne bi mogel splavati na površje in bi se utopil. Zato naj imajo otroci v bazenu dolge lase vedno spete.

Ob bazenu imamo za nujne primere vedno pripravljen komplet za prvo pomoč, mobilni telefon in reševalni obroč, pritrjen na vrv.

Če pride do nenadnega poslabšanja vremena z grmenjem ali bliskanjem, je treba bazen takoj zapustiti.

Majhen otrok v kopalnici

Majhen otrok se lahko utopi že v nekaj centimetrov globoki vodi v nekaj sekundah, pri tem ne kriči na pomoč in ne dela hrupa. Zato naj bo otrok v kopalni kadi vedno pod nadzorom odrasle osebe in ves čas na dosegu rok oziroma ga držimo za nadlaket. Otroka med kopanjem nikoli ne pustimo samega ali v družbi starejših otrok.

Včasih se zgodi, da bi morali med kopanjem otroka nujno za trenutek oditi iz kopalnice, da bi se odzvali na klicanje drugega otroka, hišni zvonec ipd. V takem primeru vzamemo otroka s seboj, vendar bodimo pazljivi, ker je moker in nam lahko zdrsne iz rok, ko ga prenašamo.

Vedra in druge posode, napolnjene z vodo, izpraznimo takoj, ko jih prenehamo uporabljati, in jih pospravimo zunaj dosega otrok. Straniščno školjko vedno pokrijemo s pokrovom, pokrov pa zapremo še s posebnim varovalom za zapiranje pokrova, ki ga lahko uporabljamo le toliko časa, dokler otrok varovala ne zmore odpreti sam.

Otroku, ki se že dviguje na noge, lahko spodrsne in med kopanjem v kopalni kadi pade. Zato ga med kopanjem ne spustimo izpred oči, v kopalno kad pa namestimo podlogo iz materiala, ki ne drsi.

Uporaba kopalnega ležalnika ali stolčka se odsvetuje, ker poveča tveganje dojenčka za utopitev. Zaradi lažnega občutka varnosti ob uporabi kopalnega ležalnika/stolčka lahko otroka v kopalni kadi za trenutek pustimo samega, v tem času pa se skupaj s kopalnim ležalnikom/stolčkom prevrne ali z njega zdrsne v vodo in se utopi. Kopalni ležalnik in stolček nista varnostna pripomočka in ne moreta nadomestiti nadzora odrasle osebe.

Če se kljub temu odločimo za njegovo uporabo, je treba pri nameščanju otroka v kopalni ležalnik dosledno upoštevati navodila proizvajalca, npr. o največji dovoljeni globini vode v kopalni kadi, da ne bi voda segla otroku čez usta. Kopalni stolček pa se sme uporabljati šele, ko otrok zmore samostojno sedeti, in se preneha uporabljati, ko se otrok začne postavljati v stoječi položaj. Kopalni ležalniki in stolčki imajo običajno na spodnji strani gumijaste čepke, ki se prisesajo na dno kopalne kadi, ob pogosti uporabi pa sčasoma postanejo neučinkoviti in lahko nenadoma popustijo. Prav tako se gumijasti čepki ne prisesajo dobro in hitro popustijo, če ima dno kopalne kadi teksturo, tovarniško izdelano nedrsečo površino, ali če je dno opraskano, okrušeno ali ponovno prebarvano. Zato naj ima kopalni stolček dodatni mehanizem za pritrditev, npr. držalo, s katerim ga pritrdimo na rob kopalne kadi, ki preprečuje, da bi se zaradi nagibanja otroka stolček skupaj z otrokom prevrnil.

POVEZANE TEME

Plavanje

Skakanje v vodo