31. januar – Dan brez cigarete
Dan brez cigarete vsako leto obeležujemo 31. januarja z namenom opozarjanja na hude posledice uporabe tobaka ter spodbujanja kadilcev k opustitvi kajenja.
Dan brez cigarete vsako leto obeležujemo 31. januarja z namenom opozarjanja na hude posledice uporabe tobaka ter spodbujanja kadilcev k opustitvi kajenja.
Tobak je potrošniški izdelek, ki je odgovoren za največ nepotrebnih in prezgodnjih smrti. Približno polovica kadilcev umre zaradi posledic kajenja, v povprečju izgubijo okoli 10 let življenja, dolga leta pred smrtjo pa je kakovost življenja na zelo nizki ravni. V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni in stanj, povezanih s kajenjem, umre več kot 3000 ljudi ali več kot 8 na dan. Kajenje tobaka lahko škoduje tako rekoč vsakem organu v človeškem telesu. Povzroča rakava obolenja (pljučni rak, rak dihalnih poti, rak ustne votline, rak želodca, rak debelega črevesa in danke idr.), bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza idr.), bolezni dihal (astma, pljučnica, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje idr.), sladkorno bolezen, impotenco pri moških in zmanjšano plodnost pri ženskah ter spremembe na koži, na zobovju in v ustni votlini.
Podatki kažejo (vir), da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak peti odrasli prebivalec Slovenije. Vendar je ob tem vse bolj zaskrbljujoč trend naraščanja uporabe novih tobačnih izdelkov med mladostniki (elektronskih cigaret, tobaka za oralno uporabo, izdelkih v katerih se tobak segreva). Po najnovejših podatkih iz leta 2021 (Vir: Koprivnik H in Zupanič T. Vrednotenje učinkov zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov med mladimi – Kaj nam razkriva 3. val raziskave v 2021 po uveljavitvi vseh ukrepov novega zakona? Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023 – v pripravi) za dijake 2. letnikov srednjih šol, elektronske cigarete jih uporablja 11 %, brezdimne tobačne izdelke 8 % in ogrevane tobačne izdelke 6 %. Uporaba novih tobačnih izdelkov pri mlajši populaciji je povezana z zasvojenostjo, motnjami v razvoju možganov, bolj zgodnjim začetkom kajenja ter večjo inteziteto kajenja v odrasli dobi.
Zaradi vsega prej omenjenega na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo, da naj posamezniki, ki potrebujejo pomoč pri opuščanju kajenja ob tem uporabijo preizkušene in znanstveno dokazano učinkovite metode. V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih in plačljivih virov pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon 080 27 77 deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja, bodisi skupinski ali individualni, ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih in centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, je prav tako brezplačno na voljo svetovanje na forumu Med.Over.Net. Plačljivi viri pomoči pri opuščanju kajenja sta nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilni gumi, obliži, pršila) in ne-nikotinska zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept OZZ.
Prepričani smo, da lahko s skupnimi močmi še naprej prispevamo k zmanjševanju razširjenosti in posledic kajenja ter posledično izboljšanju zdravja prebivalcev Slovenije.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si) lahko najdete objave s področja kajenja v zavihku Področja dela/Tobačni in povezani izdelki. |