Moje okolje

Priporočila ob napovedanih izrednih meteoroloških in hidroloških razmerah

Moje okolje

Varnost in pripravljenost v primeru poplav.

Zadnje posodobljeno: 26.10.2023
Objavljeno: 26.10.2023

Priporočila in usmeritve v zvezi s pitno vodo in ravnanjem z živili v primeru poplav

Dobro je vedeti

Povzročitelji nalezljivih bolezni so očem nevidni. Lahko se okužimo ob stiku z na videz čistimi predmeti in zdravimi ljudmi. Nekatere bolezni se lahko prenesejo z glodavcev na človeka zaradi vdihavanja zraka, ki vsebuje mikroorganizme, ki se nahajajo v iztrebkih glodavcev. Prav tako lahko pride do okužbe zaradi zaužitja onesnažene hrane in vode.

S cepljenji se lahko dodatno zaščitimo pred:

  • Tetanusom (z obnovitvenim cepljenjem proti tetanusu),
  • Hepatitisom A.

Letak o poplavah na naslednji povezavi.

Prekuhavanje vode

Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.

Prebivalci Slovenije naj spremljajo obvestila upravljavca vodovoda glede morebitnega prekuhavanja pitne vode.

V kolikor je izdan ukrep o prekuhavanju, dosledno upoštevamo navodila. Pomembno je, da vodo pogosto prekuhavamo. Lahko uporabljamo embalirano pitno vodo.

Navodila o prekuhavanju vode za prehrano

Pitno vodo razkužujemo s prekuhavanjem – 3 minute vretja. Če je voda motna, jo predhodno zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo skozi več plasti čiste, prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo)…

Prekuhano vodo shranimo na hladnem v zaprti oz. pokriti posodi, da se naknadno ne onesnaži. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.

Navodila v zvezi s pitno vodo:

Prekuhavanje vode

Ravnanje z živili

Usmeritve glede ravnanja z živili:

Nepoplavljena živila

Umaknemo vsa živila iz potencialno ogroženih prostorov na varno. Polagamo jih na ustrezne podlage (palete ipd.) v suhih, temnih in zračnih prostorih, ločeno od kemikalij, goriva … Omogočimo zračenje okrog živil, vrečke zlagamo križem.

Poplavljena živila

Uporabimo:

Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo; preložimo jo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki so prišla v stik s poplavno vodo; ta živila so najverjetneje varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in razkužimo skladno z navodili; pri tem pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Živila, shranjena v hladilnikih in zamrzovalnikih, če le-ti niso bili poplavljeni in ni prišlo do daljšega izpada električne energije.

Obvezno zavržemo:

  • Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo.
  • Živila, ki vsebujejo tujke (npr. delce embalaže).
  • Plesniva živila.
  • Pločevinaste konzerve z živili, ki so kadarkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb.
  • Živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
  • Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, saj praviloma velja, da kemičnih snovi (npr. naftnih derivatov) ne moremo sprati z živil.
  • Razlito in razsuto hrano pometemo in nemudoma odstranimo, da ne privablja glodavcev, mrčesa.

Ravnanje z živili v zamrzovalnikih in hladilnikih

Ob poplavah lahko pride tudi do izpadov električne energije. Kljub številnim skrbem, bodimo pozorni tudi na ravnanje z živili v hladilnikih in zamrzovalnikih. Preverimo njihovo ustreznost. Nikoli ne ocenjujemo živil samo po videzu in vonju. Če pa je že videz ali vonj živil sumljiv ali neprimeren, živila raje zavrzimo.

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo.

Med izpadom električne energije hladilnikov in zamrzovalnikov ne odpiramo, če to ni nujno potrebno.

Več informacij najdete na naslednji povezavi.

Ravnanje z živili v hladilnikih

Prostori po poplavah

Poskrbimo za osebno varnost pred vstopom v prostore

Pred vstopom v prostore vedno najprej zagotovimo, da smo varni pred električnim udarom in zastrupitvijo s plinom.

Pri čiščenju prostorov je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato v delo ne vključujmo oseb, ki so dovzetnejše za okužbe (otroke, starejše osebe, nosečnice, kronične bolnike). Čim manj naj se tudi zadržujejo v teh prostorih.

Priporočamo uporabo osebne varovalne opreme (rokavice, zaščitna halja, gumijasti škornji) ter dosledno umivanje in razkuževanje rok.

Zaščita pred plesnimi

Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami nudijo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Prostore, ki so bili poplavljeni zaprti več dni, obravnavamo, kot da so onesnaženi s plesnimi. Pri delu v takih prostorih uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno obrazno masko FFP3, gumijaste rokavice, zaščitna očala).

Čiščenje prostorov po poplavah

Prostore prezračimo in iz njih odstranimo opremo in predmete ter jih očistimo, operemo s čisto vodo in čistili. Z vodno cevjo očistimo tla in stene s čisto vodo. Razkužimo tla, stene in predmete, ki smo jih predhodno odstranili iz prostorov. Uporabljamo ustrezno razkužilo (npr. klorove preparate). Čistila in razkužila pripravimo in uporabimo po navodilih proizvajalca. Očiščene in razkužene prostore prezračimo, ogrejemo in posušimo. Ko so prostori, police, oprema čisti in suhi, lahko živila vrnemo na prvotno mesto.

Čiščenje prostorov po poplavah

Razkuževanje površin

Pri sanaciji površin ob poplavah je ključno prezračevanje prostorov, čiščenje z vodo in detergentom ter sušenje površin. Temu sledi razkuževanje.

Pri razkuževanju je pomembno:

– da uporabljate razkužila za površine (ne za roke), ki so primerna namenu razkuževanja npr. za stene, tla (les, plastika, keramika) in tekstil;

– da razkužila vedno uporabljate v skladu z navodili za uporabo;

– da za ukrepanje ob poplavah uporabljate razkužila s čim širšim spektrom delovanja, torej taka, ki poleg bakterij (baktericidni učinek), delujejo tudi proti plesnim in ostalim glivam (fungicidni učinek) in proti virusom (virucidni učinek);

– da razkužilo pustite na površini predpisan čas delovanja, ki ga najdete na etiketi. Če čas delovanja razkužila skrajšate, učinkovitost ni zagotovljena.

V primeru površin, ki jih predhodno ni možno očistiti, uporabljajte razkužila, ki dokazano delujejo na umazanih površinah (na etiketi nimajo navedbe, da je potrebno površine pred uporabo očistiti). Za uničevanje plesni v notranjih prostorih ne uporabljajte fungicidov za zunanjo uporabo.

Podrobneje o razkuževanju površin in rok, z algoritmom izbire sredstev za razkuževanje, si lahko preberete tukaj.


Koristne informacije:

Javnozdravstveni ukrepi in priporočila ob onesnaženosti s toksičnimi kovinami 

Preprečevanje razvoja plesni v prostoru

Previdnost pred zastrupitvami z ogljikovim monoksidom pri sanaciji poplav

Preprečevanje črevesnih okužb pri odpravi posledic poplav

Ravnanje ob vbodu ali poškodbi z ostrim predmetom

Poziv vsem prostovoljcem: Na teren se odpravite zdravi

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno