NIJZ

Svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni

NIJZ

Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod sloganom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno«  

Zadnje posodobljeno: 29.09.2023
Objavljeno: 29.09.2023

Podaljševanje življenjske dobe pomeni tudi večjo pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča bolezen možganov in predstavlja dve tretjini vseh demenc ter močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Letošnja obeležitev meseca Alzheimerjeve bolezni izpostavlja predvsem zmanjševanje in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence ter destigmatizaciji.

Kaj lahko naredim za zdravje svojih možganov in se čimbolj zaščitim pred demenco?
»Med dejavniki tveganja za demenco poznamo nespremenljive ali tiste na katere ne moremo vplivati in spremenljive ali tiste na katere lahko vplivamo. Največji nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco je starost. Sem se uvrščajo še spol (ženske so bolj prizadete), genetika in zgodovina bolezni v družini. Na spremenljive dejavnike tveganja lahko vplivamo in za zmanjševanje tveganja za demenco bodimo telesno aktivni, skrbimo, da se zdravo prehranjujemo, poskrbimo za zadosten in kvaliteten spanec, skrbimo za svoje zdravje srca in ožilja, negujmo socialne stike, trenirajmo tudi z možgani, naj bodo stimulirani, izogibajmo se onesnaženemu zraku (kot so npr. drobni trdni delci še posebej PM2.5, tekoče kapljice, ki nastanejo pri zgorevanju goriva, pri požarih in procesih, ki proizvajajo prah) in strupom (npr. svinec, pesticidi), preprečujmo povišano telesno težo in/ali debelost, preprečujmo oziroma zdravimo sladkorno bolezen in povišan krvni pritisk, zdravimo depresijo, preprečujmo poškodbe glave (uporabljajmo varnostne čelade), v primeru težav s sluhom uporabljajmo slušne pripomočke. Kajenje, tvegana raba alkohola in zloraba drugih psihoaktivnih snovi so pomembni dejavniki tveganja za demenco« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ in dodala »Dlje kot smo se izobraževali bolje smo zaščiteni pred demenco. Strokovnjaki poročajo, da dlje trajajoče izobraževanje pripomore k gradnji »kognitivne rezerve« ali sposobnosti naših možganov, da nam omogočijo še naprej opravljanje kognitivnih nalog četudi prihaja do sprememb v možganih. Pomembno je, da smo angažirani v aktivnostih, ki so stimulativne za naše možgane, družabnost, socialni stiki in mentalna aktivnost nas lahko ščitijo«.

Razbijajmo mite

Mit števila 1: Pri demenci ne moremo ničesar storiti. Ne drži.
»1 od 4 oseb v svetu je zmotno prepričana, da na demenco ne moremo vlivati in ne moremo ničesar storiti, kar ne drži. Teoretično kar 40% vzrokov demence lahko zmanjšamo ali pa nanje vplivamo na način, da zamaknemo pojav demence. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni. Dandanes je zelo pomembno spoznanje, da je zelo učinkovito in ključnega pomen za izboljšanje zdravja ljudi prav preprečevanje dejavnikov tveganja, predvsem vedenjskih in okoljskih dejavnikov. Poleg tega je zelo pomembno zgodnje prepoznavanje težav, diagnosticiranje in zdravljenje demence. Te bolezni se pogosto ne prepozna v zgodnji fazi bolezni, ko se lahko ljudem z demenco in njihovim svojcem bolj pomaga. Čeprav trenutno nimamo na voljo zdravila, ki bi v celoti pozdravilo demenco pa imamo na voljo zdravila za zdravljenje demence, ki zamaknejo napredovanje bolezni. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo bodo kmalu imeli na voljo novo zdravilo za zdravljenje, ki bi jim lahko bolj učinkovito pomagalo v zgodnji fazi bolezni« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ.

Mit številka 2: Demenca je normalen pojav pri staranju. Ne drži.
»Večina oseb je zmotno prepričanih, da je demenca normalen pojav staranja, kar ne drži. Demenca je bolezen možganov. Res pa je, da je starost največji dejavnik tveganja za demenco in se bo vzporedno z daljšanjem življenjske dobe povečevala verjetnost za demenco. Demenca prizadene dobra 2 % prebivalcev starih od 65 do 69 let in kar 42 % prebivalcev v starosti 90 let in več, tako s podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80-tem letu starosti« je razložila prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ.

Mit številka 3: Najbolje, da se o težavah s spominom in o demenci ne govori. Ne drži.
»Demenca je pogost pojav, je v porastu in kljub temu je poznavanje demence v javnosti omejeno, povezano z zmotnimi prepričanji, nepoznavanjem in predsodki, kar povečuje stigmo. Stigmatizacija se pojavi ob pomanjkanju razumevanja bolezni in dodatno prispeva k socialni izolaciji in čustveni stiski oseb z demenco in njihovih oskrbovalcev, ki so najpogosteje svojci. Zaradi zmotnih prepričanj, predsodkov, nepoznavanja, občutkov sramu in strahu, včasih strahu pred jemanjem zdravil, predvsem pa zaradi stigme, veliko ljudi z demenco in tudi njihovi svojci o tem ne želijo govoriti, zanikajo ali zmanjšujejo pomen težav ali pa jih skrivajo. Ljudje se sramujejo, da imajo sami ali njihovi svojci tovrstne težave. Potrebujejo pa podporo in pomoč. Zato moramo o tem spregovoriti. Destigmatizacija je ključnega pomena za nas vse, vključno s tistimi, ki demence nimajo. Ključno za zmanjšanje tveganja za demenco je namreč razumevanje demence nasploh, saj le tako lahko zagotovimo koristen vpogled v učinkovite načine, kako ljudem pomagati spremeniti prepričanja glede demence ter njihove motivacijske in vedenjske vzorce, da bodo lahko zmanjševali dejavnike tveganja za demenco na katere lahko vplivajo sami« je razložila prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ in dodala »poleg tega je destigmatizacija demence pomembna tudi za bolj učinkovito zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence, kar ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence«.

Mit številka 4: Kako živim ne vpliva na to ali bom imel demenco. Ne drži.
»Številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja so povezani tudi z večjim tveganjem za demenco. To so npr. visok krvni pritisk in sladkorna bolezen. Na zdravje naših možganov namreč vpliva tudi zdravje srca in krvnih žil. Naši možgani predstavljajo le 2 % telesne teže, a hkrati porabijo kar petino (20%) telesnih zalog kisika in energije. Zdravo srce zagotavlja, da se v možgane prečrpa dovolj krvi, medtem, ko zdrave krvne žile omogočajo, da kri, bogata s kisikom in hranili, doseže možgane, da lahko delujejo normalno. Zato je pomembno, da ustrezno skrbimo za svoje zdravje, v primeru bolezni kot je npr. povišan krvni pritisk ali krvni sladkor pa, da skrbimo, da so v mejah normale, saj bi se drugače lahko odražalo tudi v povečanem tveganju za možgansko kap, ki se pojavi, ko je krvna žila zamašena ali poči in se potem izrazito poveča tveganje za demenco. Tveganje za demenco lahko zmanjšujemo z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, predvsem tistih na katere lahko vplivamo in krepitvijo zaščitnih dejavnikov kot so npr. telesna aktivnost, socialni stiki, radovednost« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ.


 

Kje poiskati pomoč, če imate znake demence?

Če opažate zgodnje znake demence pri osebi, ki jo poznate, skrbite zanjo ali jo negujete, čimprej poiščite pomoč pri svojem družinskem zdravniku in prosite za pregled.
Pomoč lahko poiščete pri izbranem osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega ne potrebujete napotnice ali pri nevrologu.

Pomoč v zvezi z demenco lahko iščete pri zdravstvenih ali socialnih delavcev, lahko se obrnete po pomoč na pristojni center za socialno delo, osebnega zdravnika ali patronažno službo.

Informacije in koristne nasvete pa lahko dobite tudi na društvu za pomoč pri demenci. Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci

SVETOVALNI TELEFON 059 305 555 vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno