Podatki pridobljeni v 16. valu raziskave SI-PANDA 2020/2021 kažejo, da večina anketiranih oseb iz Podravske regije prehranjevalnih navad ni spremenila (75,4 %). Pri dobri desetini (12,4 %) so se prehranjevalne navade poslabšale, istočasno pa približno enak delež oseb (12,2 %) poroča o izboljšanju prehranjevalnih navad. Podatki tako kažejo nasproten učinek pandemije na različne skupine ljudi. Na povečano uživanje nezdrave hrane pa pomembno vplivajo socialno-ekonomski dejavniki, saj so ljudje ob izpadu dohodka prisiljeni posegati po manj kakovostni, vendar cenejši hrani. Manj kakovostna hrana dolgoročno poslabša splošno zdravstveno stanje, k čemur dodatno pripomore še pomanjkanje spanja in manj redna telesna aktivnost. Vse to pa posledično vpliva tudi na dovzetnost za okužbo COVID-19.
Podatki kažejo, da so anketirane osebe po nezdravi hrani več posegale v začetku leta 2021, manj pa v drugi polovici leta 2021, ko se je delež oseb, ki so povečale uživanje nezdrave hrane glede na obdobje pred pandemijo prepolovil. Znano je, da lahko posamezniki v stresnih situacijah razvijejo močno željo po hrani, ki se razlikuje od normalnega občutka lakote in je povezana z vnosom živil, ki vplivajo na kratkotrajen dvig razpoloženja. Gre predvsem za pretirano uživanje energijsko bogatih in hranilno revnih jedi in prigrizkov, ki lahko vsebuje veliko soli, sladkorja in/ali maščob, o čemer je poročalo 5,6 % anketiranih oseb v Podravski regiji, delež teh pa je večji med mladimi v starostni skupini 18 do 29 let. Prav tako je 8,3 % oseb poročalo o povečanem nekontroliranem uživanju hrane.
Kar 24 % anketirancev iz Podravske regije je v 16. valu raziskave SI-PANDA 2020/2021 poročalo o povečanju telesne teže v času pandemije. Porast telesne teže sovpada z zaznanim poslabšanjem zdravega življenjskega sloga, na kar je poleg prehrane pomembno vplivalo tudi zmanjšanje redne telesne aktivnosti. Porast telesne teže lahko poslabša druge kronične bolezni in je še dodatno zaskrbljujoč pri otrocih.
Redno in večkrat dnevno uživanje sadja iz zelenjave je bistveno za ohranjanje zdravja in dobro delovanje imunskega sistema. Spodbudno je, da je 18,5 % anketiranih oseb v Podravski regiji poročalo o povečanem uživanju zelenjave. Več je takih med starejšimi s kroničnimi boleznimi, ki so s tem najverjetneje poskušali uravnotežiti morebitne druge slabše prehranske izbire in okrepiti imunski sistem.
Podobni razlogi so najverjetneje vplivali tudi na povečano povpraševanje po prehranskih dopolnili, saj je približno četrtina (25,6 %) anketiranih oseb iz Podravske regije poročala o povečanju oziroma začetku uživanja prehranskih dopolnil. Uživanje prehranskih dopolnil se priporoča ob medicinski indikaciji in po posvetu z zdravnikom, saj ima neustrezno in nekritično uživanje prehranskih dopolnil lahko negativne posledice za zdravje. Predvsem pri socialno ekonomsko bolj ranljivih prebivalcih pa predstavlja nakup prehranskih dopolnil tudi relativno velik finančni strošek, ki bi ga lahko sicer porabili za bolj kakovostno in pestro mešano prehrano (redno uživanje zelenjave in sadja, polnozrnata živila, uživanje kakovostnih rastlinskih olj z nenasičenimi maščobnimi kislinami, zamenjava mastnega mesa in predelanih mesnih izdelkov s stročnicami, ribami in perutnino).
Več o omenjenih raziskavah si lahko preberete na:
Izsledki panelne spletne raziskave SI-PANDA: https://nijz.da.enki.si/objave/izsledki-panelne-spletne-raziskave-si-panda/
7. val SI-PANDA, ki dodatno izpostavlja spremembe v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži v povezavi s sindemijo covida-19): https://nijz.da.enki.si/objave/izsledki-7-vala-raziskave-o-vplivu-pandemije-na-zivljenje-si-panda/
Prvi val epidemije covida-19 skozi prizmo zdravstvene statistike: https://nijz.da.enki.si/publikacije/prvi-val-epidemije-covida-19-skozi-prizmo-zdravstvene-statistike/
Pripravila: Aljaž Brlek, Nataša Dolinšek
