Prehranske politike in ukrepi

Zmanjšanje izpostavljenosti otrok oglaševanju nezdrave hrane za zaustavitev otroške debelosti

Prehranske politike in ukrepi

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Tudi zaradi agresivnega trženja hrane.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 06.02.2017
Objavljeno: 06.02.2017

Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja. Z namenom  zaščite otrok in mladostnikov in skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah je zato Ministrstvo za zdravje RS v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom Jožefa Štefana, Zvezo potrošnikov Slovenije, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo. Gre predvsem za živila, ki imajo visoke vsebnosti maščob, soli in sladkorjev. Slovenija je prva država, ki je uveljavila prehranski profil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v harmonizirani nacionalni zakonodaji, kar so pozdravili tudi v SZO.

Neuravnotežena prehrana, sedeča vedenja in nizka telesna dejavnost ter tudi premalo spanja so najpogosteje navedeni vzroki za debelost. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah.

Slovenija se je, tako kot velika večina držav v Evropi in svetu, soočila s preobrazbo življenjskega okolja v debelilno okolje, zato smo prvo prehransko politiko pričeli izvajati v obdobju 2005–2010. Rezultati vrednotenja te politike so pokazali, da smo v državi na veliko področjih dosegli premike v pozitivno smer. Vizionarski, ciljan in strukturiran pristop s celovitim naborom ukrepov je omogočil, da smo v Sloveniji kot ena redkih držav zaustavili in obrnili trend naraščanja otroške debelosti. »Ukrepi se nadaljujejo in nadgrajujejo z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki poteka pod sloganom “Dober tek Slovenija”. Nacionalni program smo nadgradili tudi z gibanjem s čimer želimo izboljšati prehranske in gibalne navade vseh Slovencev in prenesti zdrav način življenja v vsa okolja,« je poudarila dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje v Direktoratu za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Otroška prekomerna hranjenost in debelost sta še vedno previsoki, zato je pomembno, da tovrstne učinkovite politike uspešno uveljavljamo tudi v prihodnje in dodajamo nove, dokazano učinkovite ukrepe, kot je omejevanje trženja hrane otrokom, ter tako preoblikujemo sedanje debelilno okolje v okolje z zdravimi izbirami.

Stanje prekomerne hranjenosti in debelosti pri otrocih in mladostnikih na podlagi SLOfit

V letu 1993 je bilo v Sloveniji 13,7 % prekomerno telesno težkih otrok in mladostnikov in 3,1 % otrok in mladostnikov je bilo debelih. Do leta 2010 sta ti številki narasli na 19,6% prekomerno telesno težkih in 7,3 % debelih otrok in mladostnikov. Po tem letu smo priča zaustavitvi naraščanja otroške debelosti in leta 2015 je bilo prekomerno telesno težkih 18,2 % in debelih 6,6 % otrok in mladostnikov. Podatki različnih študij kažejo, da smo bili bolj uspešni pri mlajših kot pri starejših, bolj pri fantih kot pri dekletih, bolj v Zahodni in Osredni Sloveniji kot Vzhodni Sloveniji. Številni ukrepi, ki se že uvajajo, ali so v pripravi, bodo usmerjeni tudi v ciljano zmanjševanje problematike debelosti v bolj ranljivih skupinah otrok in mladostnikov.

K debelosti prispeva tudi oglaševanje hrane

Omejevanje oglaševanja energijsko bogatih in hranilno revnih živilih otrokom je med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. »Prodorne tržne prakse spodbujajo uživanje živilskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni) se pojavlja več sedenja. Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,« je poudarila prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič z NIJZ in dodala, da oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine živil vpliva tudi na menjavo vrste živil, npr. sadje zamenjamo s sladkarijami. Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase. Še posebno je zaščita pred trženjem pomembna za tiste, ki so socialno ekonomsko ali drugače prikrajšani.

Da oglaševanje živil otrokom predstavlja resen problem v Sloveniji, je pokazala tudi obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko. »V raziskavi smo zajeli 12 mesecev programa na najpomembnejših TV kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Ugotovili smo, da so 96 % oglaševanja živil tem času predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % takšnega oglaševanja je povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo hranilno sestavo,« je povedal doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »V okviru raziskave smo spremljali tudi oglaševanje živil v obdobjih, ko so pred televizorji predvsem otroci, stari med 10 in 14 let. Tudi pri oglaševanju tej starostni skupini je bilo najbolj izrazito oglaševanje sladkarij (43 %), sledilo pa mu je oglaševanje pijač (10 %) in piškotov (8 %). Celokupno je bilo kar 81 % oglaševanja tej starostni skupini povezega s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom.«

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije

Eno izmed glavnih priporočil SZO za zaustavitev otroške debelosti je zmanjšati izpostavljenost otrok takšnemu oglaševanju. V Sloveniji smo na podlagi Direktive 2010/13 EU o avdiovizualnih medijskih storitvah leta 2011 sprejeli Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur.L.RS, 87/2011, 84/2015). V zakonu je navedeno, da morajo ponudniki avdiovizualnih komercialnih sporočil oblikovati pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom ali so njihov del, o živilih, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Pravila ravnanja pa morajo biti oblikovana v skladu s prehranskimi smernicami, ki jih je v juliju 2016 objavilo Ministrstvo za zdravje RS (Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili).

Razvrščanje ali klasifikacija živil je opredelitev živil glede na njihovo hranilno sestavo z namenom preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja, kot ga priporoča SZO. Smernice živila razvrščajo v 18 skupin. Živila so razvrščena glede na vsebnost skupnih maščob,   nasičenih maščob, skupnih in dodanih sladkorjev in soli. Oglaševanje je neprimerno tudi, če izdelek vsebuje 1 g na 100 g skupnih maščob v obliki industrijsko izdelanih transmaščobnih kislin ali alkohol. V skladu s smernicami ni primerno spodbujati uživanja živil kot so čokolada in bonboni, sladka peciva in izdelki, energijske pijače in sladoled. Za večino živil so omejitve določene glede na vsebnost posameznih hranil.

Svetovna zdravstvena organizacije pohvalila Slovenijo za implementacijo

»Pisarna za Evropo SZO je skupaj s skupino držav članic in v dialogu s strokovnjaki s tega področja pripravila prehranski profil. Model, katerega namen je obvladovanje oglaševanja in trženja, temelji na znanstvenih dokazih in empiričnih izkušnjah držav članic, ki so ga označile za striktnega, vendar primernega. SZO pisarna za Evropo spodbuja dejstvo, da države članice model uporabljajo in implementirajo in da iščejo podobne modele, ki so nastali po zgledu orodja SZO. Pohvala gre Sloveniji, da orodje SZO uporablja in prilagaja svojim potrebam, obenem pa ga vključuje tudi v svojo zakonodajo. Tudi v prihodnje smo pripravljeni na sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki javnega zdravja in ostalimi deležniki, da bomo lahko ovrednotili in izboljšali orodje ter zaščitili zdravje in dobrobit otrok,« je povedal dr. João Breda iz SZO.

»Problem prekomerno hranjenih in predebelih  otrok že nekaj let ni več problem posameznih držav, ampak globalni problem,« je opozorila Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in dodala: »Cilji so znani že dolgo. Na ZPS menimo, da oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom – oglaševanje  ne sme spodbujati otrok k nakupu tovrstnih izdelkov. Želimo si, da bi uveljavitev Smernic dala pričakovane rezultate. O prepisih za ureditev oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom tečejo razprave tudi v Evropskem parlamentu,  Velika Britanija pa  se je po večletnih  prizadevanjih za prostovoljno ureditev  omejevanja  oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom odločila, da to uredi s predpisi.«

Samoregulacija TV ponudnikov

»Izdajatelji TV programov so imeli do 2. februarja 2017 rok za posredovanje pravil, zato bo agencija začela preverjati izpolnjevanje obveznosti izdajateljev, to je skladnost sprejetih pravil s smernicami ministrstva. Pravila ravnanja morajo biti oblikovana na način, da je otrokom omogočen razvoj zdravih prehranskih navad v skladu s prehranskimi smernicami,« je poudaril Tomaž Gorjanc z AKOS.

Z njim se strinja prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ, ki je povedala: »Na NIJZ pričakujemo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokomZavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času družinskih in drugih TV programov. Prav tako se rešitev ne dotika trženja neprimernih živil v drugih medijih in na socialnih omrežjih, vseeno pa predstavlja pomemben korak v pravo smer.«

Ministrstvo za zdravje bo skupaj z ZPS spremljalo spremembe v oglaševanju zdravju nekoristnih živil otrokom na TV postajah. »Na ta način bomo preverjali, ali je takšna vrsta samoregulacije primerna oziroma ali sploh deluje,« je izpostavila dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje in nadaljevala: »Uresničevanje prehranskih smernic vidimo kot prvi, a zelo pomemben korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok oglasom, ki spodbujajo uživanje sladkih, mastnih ter slanih živil. Verjamemo, da bo njihovo uresničevanje prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih.«

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno