Izpostavljenost tobačnemu dimu lahko resno ogrozi zdravje odraslih in otrok

Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim – iste škodljive snovi kot kadilci. Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju

Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih izpostavljenost tobačnemu dimu poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučni rak, različne druge vrste raka, bolezni dihal, kašelj, tiščanje v prsih, izkašljevanje sluzi, težave pri dihanju ter številne druge bolezni in zdravstvene težave, ki so v celoti preprečljive, če se izpostavljenosti izognemo.

Posamezne skupine prebivalcev so še posebej ranljive za učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu, to so še nerojeni otroci, dojenčki, majhni otroci in nosečnice

Posledice izpostavljenosti so lahko prezgodnji porod, nizka porodna teža otroka, zajčja ustnica, volčje žrelo, nenadna smrt dojenčka, pogostejše kot pri neizpostavljenih otrocih so okužbe spodnjih dihal, bolezni srednjega ušesa, astma ali njeno poslabšanje ter številne druge bolezni in zdravstvene težave. Tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja, sodijo med bolj ranljive skupine za škodljive učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu.

V Sloveniji je od 2007 naprej prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let

Po uvedbi prepovedi se je odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev močno znižal, ugodne trende beležimo še danes. Vendar pa izpostavljenost tobačnemu dimu ostaja prisotna in ni zanemarljiva. V Sloveniji je tobačnemu dimu izpostavljenih skoraj 230.000 nekadilcev, starih 15 let in več, najmanj vsak deseti še nerojeni otrok, vsak dvajseti otrok star 3 mesece do 2 leti, ter približno tretjina mladostnikov, starih 10 do 17 let. Potrebni bodo torej nadaljnji ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti. Ta je dandanes prisotna predvsem v domačem bivalnem okolju.

Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred tobačnim dimom

Ne dovolite, da kdo kadi kjerkoli v vašem domu. Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok. Če kadite, opustite kajenje.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti.  V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Na tej telefonski številki lahko posameznik pridobi vse potrebne informacije glede različnih vrst pomoči za opuščanje kajenja, lahko pa se s svetovalcem tudi dogovori za podporo pri opuščanju kajenja preko telefona.

Infografika: izpostavljenost tobačnemu dimu
(kliknite na sliko za povečavo)

Več o razširjenosti in posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu ter potrebnih ukrepih za nadaljnje zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu v Sloveniji lahko preberete v publikaciji, ki je dostopna na naslednji povezavi.

Sporočilo za medije Ministrstva za zdravje je dostopno na naslednji povezavi.