Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Včeraj je na stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju potekal plenarni politični dialog projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in pomeni resno grožnjo za zdravje ljudi.
Zdravo staranje je proces, v katerem optimiziramo priložnosti za fizično, socialno in duševno zdravje, ki omogoči starejšim ljudem, da brez diskriminacije aktivno sodelujejo v družbi ter uživajo neodvisnost in dobro kvaliteto življenja.
Študenti (podobno kot ostala odrasla aktivna populacija) zdravim prehranskim izbiram večinoma ne namenjajo prevelike pozornosti, kar kaže da se še ne zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja za krepitev in ohranitev zdravja.
Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo.
Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje […]
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Tretji petek v novembru, letos 15. novembra, ponovno obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012. Na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, letos že deveti po vrsti, ko imajo otroci v šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos zajtrk obeležujemo s sloganom: »Hvala za naš super zajtrk!«. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (CINDI, 2016) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.
Slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno uživajo zelenjavo in sadje in vse manj je tistih, ki pogosto posegajo po sladkanih pijačah, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC, 2018).
Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Uravnotežena prehrana v vzgojno izobraževalnih zavodih je tako eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pohvalila Slovenijo za ureditev področja šolske prehrane in sprejetja novega Zakona o šolski prehrani, ki med drugimi prinaša tudi ukinitev avtomatov s prehrambenimi izdelki v šolah.
Sadje in zelenjava spadata med nepogrešljivi del uravnotežene prehrane, ki imata biološko zelo visoko vrednost. Bogata sta z vlakninami, vitamini, minerali, antioksidanti in številnimi drugimi rastlinskimi snovmi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje po Zakonu o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013) izvaja strokovno spremljanje šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami in svetovanje vzgojno-izobraževalnim zavodom na področju zdrave in uravnotežene šolske prehrane.
Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v svojih navodilih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, da skladno z zakonodajo naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Pri tem svetujejo tudi večjo raznolikost in pestrost glede izbire posameznih vrst živil.
Ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev smo raziskovali v okviru državnega raziskovalnega projekta »Sladkor v prehrani«, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu.