Območna enota Maribor

10. september – Svetovni dan preprečevanja samomora

Območna enota Maribor

»Ustvarjajmo upanje z dejanji« je geslo, ki je že tretje leto zapored sporočilo ob obeležitvi svetovnega dne preprečevanja samomora. Samomor je globalni javnozdravstveni problem in po vsem svetu 10. septembra potekajo številne aktivnosti ozaveščanja o samomoru in možnostih njegovega preprečevanja.

Zadnje posodobljeno: 08.09.2023
Objavljeno: 08.09.2023

Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla za več kot 30%, še vedno pa v Sloveniji beležimo več samomorov od evropskega in svetovnega povprečja. Povprečni samomorilni količnik v Sloveniji je v zadnjem desetletju (2009-2020) znašal 19,79/100.000, kar je skoraj dvakrat več kot je evropsko povprečje.

V Sloveniji sta v letu 2022 zaradi samomora umrli 402 osebi (321 moških in 81 žensk). V Podravju je zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 55 oseb, med njimi 3-krat več moških kot žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je leta 2022 v Podravju znašal 16,78 in je bil precej nižji od slovenskega povprečja, ki je znašal 19,06. V Podravju sicer praviloma beležimo višji količnik samomora kot je povprečje v državi, zato podravska regija že vrsto let sodi med samomorilno bolj ogrožene regije. Hkrati pa na Sliki 1 opazimo, da je trend količnika samomora v Podravju v zadnjih desetih letih upadajoč, zlasti zaradi zmanjšanja števila samomorov pri moških.

vir: Baza umrlih, NIJZ

Slika 1. Količnik samomora za Slovenijo in Podravje za obdobje 2013-2022.

 

Ena od najbolj izstopajočih značilnosti samomora v Sloveniji so razlike v umrljivosti zaradi samomora med regijami, ki so med posameznimi deli države tako velike, kot bi jih sicer opazili med državami. V regijah, ki so na vzhodu države, kamor spada tudi Podravje, beležimo višji količnik kot v tistih, ki so na zahodu. Na izražene regionalne razlike vplivajo tako socialno-ekonomski, okoljski kot drugi dejavniki. Regionalna razpršenost samomora je povezana tudi s prevalenco z alkoholom povezanih duševnih motenj in alkoholna »subkultura« severovzhodne Slovenije je tista, ki povečuje tveganje za samomor med tukajšnjim prebivalstvom. Na razlike na stopnjo samomora med regijami lahko vpliva tudi morebitna neenaka dostopnost do služb na področju duševnega zdravja, natančneje dostopnost do zdravnika specialista psihiatrije/pedopsihiatrije, med socialno-ekonomskimi dejavniki pa izpostavljamo brezposelnost kot tisto, ki zvišuje tveganje za samomor.

 

 

Vsak samomor spremlja zapleten preplet življenjskih doživljajev in izkušenj, osebnostnih značilnosti, medicinskih in psihiatričnih diagnoz, prepričanj, zapletov v odnosih in akutnih stresnih dejavnikov, ki predstavljajo okvir življenjske zgodbe in samomora kot zaključka te zgodbe. Samomora ne smemo razumeti le kot osamljenega dogodka, temveč kot sestavni del življenjskega procesa. To razumevanje  je pomembno zlasti pri prizadevanjih za preprečevanje samomora, saj ponuja oprijemališča za ukrepanje na različnih ravneh posameznikovega življenja, ki bi lahko zmanjšali tveganje za samomor.

V obdobju zadnjih dveh desetletji so se aktivnosti na področju preprečevanja samomora v Sloveniji zgostile in okrepile. V Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je bilo preprečevanje samomora prepoznano kot prednostno področje varovanja duševnega zdravja prebivalstva. Krepi se mreža virov pomoči v duševni stiski; v Podravju je bilo od leta 2019 na primarni ravni zdravstvenega varstva ustanovljenih šest novih centrov za duševno zdravje tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Krepijo se tudi prizadevanja za destigmatizacijo težav v duševnem zdravju in iskanja pomoči. Vendar ne le na družbeni, temveč tudi na individualni ravni šteje vsako, manjše ali večje, dejanje, ki daje upanje tistim, ki so se znašli v stiski. Pri preprečevanju samomora smo lahko dejavni vsi. Z razumevanjem, deljenjem izkušenj in nudenjem pomoči smo lahko žarek svetlobe za tiste, ki so v stiski.

Predlog ukrepanja ob duševni stiski

Seznam virov pomoči za osebe v duševni stiski za zdravstveno regijo Maribor


Pripravila:

Anja Magajna

NIJZ – OE Maribor

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno