Območna enota Maribor

Strokovno regijsko srečanje ob slovenskem letu duševnega zdravja v Mariboru

Območna enota Maribor

Na območni enoti Maribor Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo po skoraj dve in pol letni prekinitvi zaradi neugodnih epidemioloških razmer organizirali strokovno regijsko srečanje v živo, ki smo ga naslovili "Duševno zdravje je ravnovesje, ki ga dosegamo tudi z zdravim življenjskim slogom".

Zadnje posodobljeno: 20.06.2023
Objavljeno: 20.06.2023

Duševno zdravje je eno izmed področij izrednega javno-zdravstvenega pomena in s strokovnim srečanjem za zdravstvene delavce in druge zainteresirane strokovnjake na področju varovanja duševnega zdravja v Podravju smo v letu 2023 prispevali v mozaik številnih prizadevanj za varovanje duševnega zdravja prebivalstva.

V pozdravnem nagovoru je vodja Oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ – Območna enota Maribor Christos Oikonomidis izpostavil, da je v letošnjem letu Vlada Republike Slovenije visoko na prednostni lestvici nalog s področja zdravstva postavila duševno zdravje. Prav tako pa v letu 2023 V Sloveniji obeležujemo 100 let javnega zdravja, kar pomeni, da imamo v državi že dolgo tradicijo promocije, varovanja in izboljševanja zdravja ljudi na različnih področjih, tudi na področju duševnega zdravja.

V predavanju na začetku prvega sklopa srečanja je Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja, predstavil javnozdravstveni pogled na nekatere kazalnike duševnega zdravja prebivalcev Podravja v primerjavi s Slovenijo. Duševno zdravje prebivalcev Podravja v grobem ne odstopa od povprečja v državi, vendarle pa nekateri kazalniki zahtevajo kontinuirano epidemiološko spremljanje in ponekod že kličejo po učinkovitem ukrepanju. Kot družba smo se znašli tudi pred velikimi izzivi na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

V nadaljevanju strokovnega srečanja smo se osredotočili predvsem na varovalne dejavnike duševnega zdravja in razmišljali o duševnem zdravju kot o relativnem ravnovesju. Le-tega lahko krepimo in varujemo predvsem z zdravim življenjskim slogom – z zdravimi medosebnimi odnosi, pravilno higieno spanja, zadostno telesno dejavnostjo, izogibanjem tveganim vedenjem in škodljivim razvadam. Osredotočili smo se na enega izmed vidikov zdravega življenjskega sloga, in sicer na medsebojni vpliv duševnega zdravja in telesne dejavnosti.

Izr. prof. dr. Vedran Hadžić, dr. med., iz Fakultete za šport v Ljubljani, ki se pri svojem delu ukvarja s preučevanjem in promocijo učinkov vadbe na zdravje, je predstavil dobrobiti telesne dejavnosti pri ohranjanju dobrega duševnega zdravja in v procesu zdravljenja razpoloženjskih motenj. Spodbudil nas je, da so vse vrste telesne dejavnosti učinkovite, naj bodo le dovolj intenzivne in trajne. Telesna dejavnost in šport s svojo globalno dostopnostjo, pomembno in klinično smiselno učinkovitostjo ter praktično odsotnostjo neželenih učinkov ponujata obetavno možnost za spodbujanje duševnega zdravja, vključno s preprečevanjem in zdravljenjem pogostih duševnih motenj.

Pomen zavestnega in vztrajnega iskanja ravnovesja v obliki samouravnavanja, torej skrbi za dobro počutje, vzdrževanja čim bolj zdravih življenjskih navad glede na dane možnosti in usklajevanja različnih socialnih vlog nam je na začetku drugega sklopa srečanja predstavila Sanja Tkalec, mag. psih. iz NIJZ – Območna enota Maribor. Ravnovesje, zmernost in skrben odnos tudi do lastnega telesa, brez pretiravanj v eno ali drugo skrajnost, je dobra popotnica za stabilno duševno zdravje je zaključila koordinatorica nacionalnega programa duševnega zdravja v Podravju.

Z zadnjim predavanjem smo se posvetili praktičnim izkušnjam soodvisnosti duševnega zdravja in zdravega življenjskega sloga. V timu Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki med drugimi izvaja preventivne delavnice za ohranjanje duševnega zdravja in telesne zmogljivosti, zelo dobro razumejo to povezavo. Karin Valentan, mag. psih., Tanja Drumlič, dipl. fiziot., in Tina Čeh, mag. kin., so nam predstavile izkušnje iz svoje vsakodnevne prakse ter nakazale, kje je še prostor za izboljšave v pristopih do pacientov, ki jih v okviru preventive kroničnih nenalezljivih bolezni motivirajo za bolj zdrav življenjski slog.

V zaključku strokovnega srečanja so z moderatorico okrogle mize Anjo Magajna, univ. dipl. psih, NIJZ – Območna enota Maribor, predavatelji podali kritičen pogled na breme obdobja pandemije, ki ga je le-to imelo in ga še ima na področju duševnega zdravja in gibalnih navad prebivalcev, zlasti otrok in mladostnikov. Nagovorili smo tudi temo stigme na področju duševnega zdravja in se strinjali, da smo v času epidemije z novim koronavirusom, v času ko so se povečale stiske velikega števila prebivalcev Slovenije, kot družba vendarle prepoznali pripravljenost za zmanjševanje stigme na področju duševnega zdravja. Ob enem pa smo skupaj z udeleženci srečanja delili mnenje, da vsaka težava v duševnem zdravju še ni motnja in je prav zaradi tega pri večini posameznikov smiselno iskati njihove lastne vire ohranjanja duševnega ravnovesja.

Strokovno srečanje smo povzeli z mislijo, da se skrb za duševno zdravje ne začne, ko smo v stiski. Začne se veliko prej, pri aktivnostih, ki jih z veseljem počnemo in s katerimi v bistvu krepimo in ohranjamo svoje dobro duševno zdravje in počutje. Poslovili smo se prepričani, da je telesna dejavnost, ki jo radi izvajamo, pomembna utež na naši lastni tehtnici lovljenja duševnega ravnovesja.

Pripravila: Anja Magajna, NIJZ – OE Maribor

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno