Preoblikovanje debelilnega okolja

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica normalne reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah. Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane prehrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja.

Oglaševanje hrane je danes dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. To je omogočeno s prodornimi tržnimi praksami, ki spodbujajo živilske izdelke z visoko vsebnostjo masti, sladkorja in soli ter sedeče vedenje s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni).

Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili. Oglaševanje hrane vpliva poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine živil, tudi na menjavo vrste živil, npr. sadje zamenjamo s sladkarijami. Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase.

Pri oglaševanju se uporabljajo oglaševalske strategije in taktike, ki imajo za posledico ustvarjanje lojalnosti blagovnim znamkam – predvsem za mlade (bodoče) potrošnike. Tako ima oglaševanje po eni strani takojšen vpliv na mlajšo populacijo, zaradi preference okusa posameznika pa po drugi strani dolgoročno posledično lojalnost blagovni znamki, ki lahko traja tudi v odrasli dobi.

Oglasi, ki prikazujejo osnovna človeška čustva (veselje, naklonjenost), spodbujajo prodajo teh izdelkov s ciljem čustvene naklonjenosti predvsem mlajše populacije. Posamezniki se sicer razlikujejo v odzivu, vendar takšno oglaševanje hrane otrokom prispeva k neuravnoteženem uživanju hrane.

Eno izmed glavnih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za zaustavitev otroške debelosti (WHO Commision on Ending Childhood Obesity) je zmanjšati izpostavljenost otrok takšnemu oglaševanju. V Sloveniji smo na podlagi Direktive 2010/13 EU o avdiovizualnih medijskih storitvah leta 2011 sprejeli Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur.L.RS, 87/2011, 84/2015). V zakonu je navedeno, da morajo ponudniki avdiovizualnih komercialnih sporočil oblikovati pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo programske vsebine, namenjene otrokom ali so njihov del, o živilih, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Pravila ravnanja pa morajo biti oblikovana v skladu s prehranskimi smernicami, ki jih je v juliju 2016 objavilo ministrstvo za zdravje (Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili).

Omenjene smernice so pripravljene na podlagi prehranskega profila SZO in so prilagojene našim nacionalnim posebnostim. Priprava smernic je bila zahteven proces, v katerem je sodelovala SZO tako na evropski kot na globalni ravni, pri sami pripravi in testiranju smernic v različnih nacionalnih okoljih pa so sodelovale države, ki so vključene v Akcijsko mrežo SZO za zmanjševanje pritiska trženja nezdrave hrane otrokom SZO pisarne za Evropo. Slovenija je prva država, ki je uveljavila prehranski profil SZO v harmonizirani nacionalni zakonodaji.

V procesu priprave in prilagoditve smernic za slovensko okolje so sodelovali domači strokovnjaki iz Biotehniške fakultete – oddelka za živilstvo, Inštituta Jožefa Štefana, Zveze potrošnikov Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je koordinatoral strokovno pripravo. Dragoceno je bilo tudi sodelovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Na NIJZ pričakujemo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom. Zavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času družinskih in drugih TV programov. Prav tako se rešitev ne dotika trženja neprimernih živil v drugih medijih in na socialnih omrežjih, vseeno pa predstavlja pomemben korak v pravo smer.

Predstavljeni ukrep je sestavni del celovitih ukrepov, ki jih predvideva Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 in ki naj pomagajo preoblikovati debelilno okolje tako, da bodo zdrave izbire za naše otroke in mladostnike najlažje izbire.

Povezave:

WHO Commision on Ending Childhood Obesity, WHO HQ 2016

Ministrstvo za zdravje RS. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

Ministrstvo za zdravje RS. Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, 2016

WHO Regional Office for Europe nutrient profile model, 2015

WHO Regional Office for Europe. Tackling food marketing to children in a digital world: trans-disciplinary perspectives. Children’s rights, evidence of impact, methodological challenges, regulatory options and policy implications for the WHO European Region, 2016

Zaščita otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili – pregled stanja v letu 2016

Projekt PolMark (»Ocena političnih izbir v zvezi s trženjem živil in pijač otrokom«), 2009