Celovita energetska prenova stavb NIJZ (CE LJ, OE CE, OE MS)

MKB-10-AM, verzija 6

Avstralska modifikacija desete revizije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10-AM)

Klasifikacija terapevtskih in diagnostičnih postopkov (KTDP)

KTDP, verzija 6, posodablja različico KTDP - verzijo 2, ki je v Sloveniji v uporabi od leta 2003 dalje, in uvaja nekatere nove terapevtske in diagnostične postopke.

Za zdravju in blaginji naklonjeno leto 2022

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili koledar, v katerem boste našli vse za zdravje in kakovost življenja pomembne mednarodne tematske dneve.

Želimo vam zdravo in srečno 2022

13. Posvet Kemijska varnost za vse: Kemijska varnost mikroplastike

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je dne 7. decembra 2021 v okolju Zoom v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje: Uradom za kemikalije in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje organiziral 13. posvet Kemijska varnost za vse: Kemijska varnost mikroplastike

Izsledki 18. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec. Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo nekateri podatki tudi mednarodno primerljivi.

Prehrano med letošnjimi decembrskimi prazniki doživljajmo pozitivno

Tudi letos bomo decembrske praznike mnogi preživeli drugače, saj bodo tudi prihajajoči prazniki potekali v znamenju ukrepov za omejevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Krog bližnjih za praznično mizo bo, podobno kot v lanskem letu, tudi letos verjetno ožji. Vseeno pa poskusimo ohraniti naše navade in običaje, kolikor nam to omogočajo okoliščine. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje po telefonu, pomislimo pa tudi na tiste, ki so sami.

Zdravje na Gorenjskem 2020

Infografika

Prehrana in gibanje vsak dan, tudi na praznični dan

Epidemija je pomembno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem. Ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, saj poleg neposrednih posledic okužbe prinaša nove ranljivosti, ki se kažejo v dodatnem družbenem in zdravstvenem bremenu zaradi poslabšanja stanja drugih bolezni. Vse našteto pa je poseglo tudi v naše prehranjevanje. V Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo. To obdobje nas opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno-ekonomsko šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti, kot posledice ukrepov ob epidemiji, obstaja nevarnost, da pričnemo še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih. Ta vsebujejo veliko energije in malo potrebnih hranil. S tem pa se lahko prehransko stanje teh skupin ljudi še dodatno poslabša.

Delavnica o pripravi zdravju koristnih obrokov

V okviru pridobitve simbola Prava izbira je bilo izvedeno prvo brezplačno usposabljanje za ponudnike študentske prehrane, sestavljeno iz teoretičnega modula in praktične delavnice priprave jedi. Udeležba na usposabljanju je eden od pogojev za pridobitev simbola Prava izbira, drugi pogoj pa je izpolnjena vloga s kosili, ki kandidirajo za pridobitev simbola Prava izbira.

Babištvo kot kulturna dediščina? Priznanje babištvu in zaveza k njegovemu nadaljnjemu razvoju v dobro žensk in družin

Babištvo je od 14. decembra 2021 vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.

Prikaz števila oseb cepljenih proti covidu-19 in prebolevnikov po občinah bivanja, do vključno 8. 12. 2021

Ob Dnevih cepljenja proti covidu-19 je bila opravljena analiza ocene števila polno cepljenih oseb in prebolevnikov za starostna razreda 18 let in več ter 50 let in več v Sloveniji do vključno 8. 12. 2021.

Območna enota NIJZ Nova Gorica se pridružuje akciji Dnevi cepljenja: Stopimo skupaj

Z namenom dviga precepljenosti Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic, Civilno zaščito, gasilci ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje organizira Dneve cepljenja.

V register nesnovne kulturne dediščine vpisane tri nove enote, med njimi tudi babištvo

V register nesnovne kulturne dediščine so odslej vpisane enote jasličarstvo, peka potic in babištvo. Babištvo obsega posebna znanja in veščine porodne pomoči, namenjene ženski in otroku. Gre za podporo in posege v nosečnosti, med porodom in po njem, pri dojenju in negi dojenčka. Cilj je dober zaključek poroda in kakovosten začetek družinskega življenja. Babištvo izvajajo ustrezno izobražene in usposobljene babice. V zadnjem času se za babištvo odločajo tudi moški – babičarji, ki jih je približno en odstotek.

Pojasnilo NIJZ glede postopka izbire izvajalca epidemiološkega poizvedovanja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skladno z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh (2020) izvaja epidemiološko spremljanje epidemijskega oziroma pandemijskega pojavljanja nalezljivih bolezni. V luči učinkovitega odzivanja na krizne zdravstvene razmere organizacija profesionalnih klicnih centrov bistveno pripomore k dolgoročni strukturni rešitvi pri obvladovanju situacij in razmer, ki ogrožajo javno zdravje v najširšem kontekstu. V konkretnem primeru virusa SARS-CoV-2 pa pomembno vpliva na zmanjšanje širjenja virusa, obolevnosti, potreb po hospitalizacijah in zmanjšanje umrljivosti. V primeru pandemičnih izbruhov nalezljivih bolezni mednarodne organizacije državam priporočajo oblikovanje ustreznih sistemov odzivanja tudi z vzpostavljanjem t. i. »Emergency oprations centre« (EOC). Del tako vzpostavljenih sistemov so tudi klicni centri, ki nudijo ustrezno in strokovno podporo epidemiološkemu spremljanju izbruhov nalezljivih bolezni. Slovenija vse do septembra 2021 ni imela sodobno oblikovanega klicnega centra, ki omogoča klicanje vseh okuženih visoko rizičnih kontaktov in bistveno pripomore k uspešnemu obvladovanju epidemičnih razmer.