Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice (J5-4591)

Naslov projekta: Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice (J5-4591)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/19996

Opis projekta

Namen predlaganega projekta je opisati psihološke simptome PASC in preučiti, kako se povezujejo s fizičnimi simptomi PASC, identificirati psihosocialne dejavnike razvoja PASC, preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja posameznikov s PASC in na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi in kurativi PASC v Sloveniji. V skladu s WHO (n. d.) in CDC (n. d.)
opredelitvijo posameznih ravni zdravstvene preventive pri tem kot sekundarno preventivo razumemo zgodnje odkrivanje stanja PASC, kot terciarno preventivo pa programe in ukrepe, ki pripomorejo k uspešnemu obvladovanju in zdravljenju simptomov ter reintegraciji oseb s PASC v družbeno življenje. Rezultati predlaganega projekta bodo predstavljali osnovo za razvoj in vzpostavitev celostnega pristopa sekundarne in terciarne preventive k PASC ter s tem prispevali predvsem k 3. cilju trajnostnega razvoja (zdravje in dobro počutje).

Zaradi večplastnih, tudi potencialnih ekonomskih posledic pomanjkljive ali neustrezne obravnave delovno aktivne populacije s PASC (Rayner in Campbell, 2021; Sanchez-Ramirez idr., 2021), na kar nas opozarjajo tudi raziskave vpliva sindroma PVFS na dolgotrajne spremembe delovne (ne)zmožnosti ter socialne in ekonomske posledice kroničnih bolezni za posameznika in družbo (Kingdon idr., 2018; Rynolds idr., 2004), bo predlagani projekt prispeval tudi k 8. cilju (dostojno delo in gospodarska rast) ter k 10. cilju (zmanjšanje neenakosti). V predlaganem projektu bomo razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporo osebam s PASC.

Na osnovi pregleda in analize dosedanje literature ugotavljamo, da ostaja odprtih več vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v predlaganem raziskovalnem projektu. Obstoječe raziskave povzemajo prevladujoče simptome PASC (Davis idr., 2021; Wang idr., 2022), vendar primanjkuje raziskav na reprezentativnih in nekliničnih vzorcih, ki so pomembne, saj dosedanje ugotovitve kažejo, da PASC ni povezan z resnostjo akutne faze covida-19 (Goërtz idr., 2020; Logue idr., 2021; Townsend idr., 2021; van Kessel idr., 2021). Prav tako dosedanje raziskave še ne omogočajo jasne opredelitve poteka oziroma spreminjanja različnih simptomov PASC v času (van Kessel idr., 2021) in ne razločujejo PASC od splošnih učinkov pandemskega stresa na populacijo. Preveriti je treba tudi, kako veljavno je samoporočanje bolnikov s PASC o kognitivnih simptomih, torej ali samoocenjene težave v kognitivnem delovanju, ki sodijo med najpogosteje poročane simptome PASC (Caspersen idr., 2022; Davis idr., 2021; Michelen idr., 2020; Vanichkachorn idr., 2021; Zhou idr., 2020), sovpadajo z dejanskimi kognitivnimi zmožnostmi bolnikov s PASC in se torej lahko pri oceni kognitivnega delovanja  zanesemo na njihovo lastno presojo. Ta vprašanja bomo naslovili v RV 1, RV 2, RV 3, RV 4, RV 5 in RV 6.

Dodana vrednost

Pri projektu se bomo osredotočili predvsem na psihološke dejavnike in posledice, ki so lahko povezani z dolgotrajnim covidom ter uporabili kvalitativno in kvantitativno metodologijo.

Pričakovani rezultati in gradiva

V letu 2022 smo oblikovali projektni konzorcij in izpeljali delovno srečanje vseh partnerjev, pričeli pa smo tudi s formulacijo baterije vprašalnikov.

Trajanje projekta: 1.10. 2022–30. 9. 2025

Nosilna organizacija: Inštitut Jožef Stefan (IJS)

Projektna partnerja: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (UL FF)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)