Prehrana in javno zdravje (P3-0395)

Naslov programa: Prehrana in javno zdravje (P3-0395)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/9736

 Opis programa

Cilji raziskovalnega programa so razdeljeni v štiri tematske sklope, in sicer: razvoj metodologij prehranskih raziskav, raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa populacije, vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdrave prehrane ter  razvoj funkcionalnih živil. Raziskovalna skupina je sestavljena multidisciplinarno, program pa povezuje inštitucije, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju prehrane. Program dela je usmerjen v raziskovanje zelo različnih problemov s področja prehrane. Med drugim smo raziskovali, kako so različne skupine ljudi izpostavljene s prehrano povezanimi tveganji, iskali inovativne pristope ozaveščanja ljudi v smeri spreminjanja prehranskih navad in vedenjskega sloga, ter vrednotili vlogo različnih hranil in živil pri podpori zdravja ljudi.

Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje podpira obstoječe nacionalne zdravstvene in razvojne prioritete, usklajen pa je tudi s predlogom Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, namen katere je izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti.

 Dodana vrednost

Predlagan raziskovalni program je vpeljal nove raziskovalne metode in prinesel rezultate, ki so pomembni za razvoj znanosti v različnih disciplinah, še posebej na področju javnega zdravja, prehrane in živilske tehnologije. Z raziskovalnimi projekti smo izpopolnili metodologije za učinkovito določanje prehranskega in zdravstvenega stanja posameznikov in populacijskih skupin. Razvili smo pristope za učinkovit doseg specifičnih populacijskih skupin. Spremljali smo in se vključevali v raziskovalne projekte, ki so povezani z razvojem novih metodologij za oceno tveganj povezanih s prehrano in življenjskim slogom pri populacijskih skupinah s specifičnim življenjskim slogom. Izboljšali smo razumevanje povezav med socialnimi/ekonomskimi determinantami in življenjskim slogom/prehranskimi navadami populacije. Krepili smo znanja o sestavi živil in njihovih komponent ter vloge dejavnikov, ki vplivajo na njihovo sestavo in vsebnost bioaktivnih snovi. Razvijali smo nova znanja o procesiranju/uporabi živilskih sestavin za podporo razvoju živil z ugodnimi prehranskimi in senzoričnimi lastnostmi. Bili smo mentorji mladim raziskovalcem, doktorandom, magistrandom in diplomantom različnih fakultet Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Rezultate programa smo redno publicirali v znanstvenih revijah in na konferencah.

Rezultati in gradiva

Sladkor pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih

Uživanje sladkorja, predvsem pa pijač z dodanim sladkorjem (PDS torej pijač, ki imajo dodan sladkor v obliki saharoze, visoko fruktoznega koruznega sirupa, koncentrata sadnega soka itd.) pri evropskih otrocih presega priporočene vrednosti.

Prehranska kakovost živil označenih z zdravstvenimi trditvami v Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji, Sloveniji in v Veliki Britaniji

Primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil označenih s trditvami povezanimi z zdravjem z živili brez trditev povezanih z zdravjem na predpakiranih živilih razpoložljivih v Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji, Sloveniji in Združenem kraljestvu v letu 2013. Živila s trditvami povezanimi z zdravjem imajo nekoliko boljši prehranski profil kot tista brez trditve; te razlike bi bile še večje, če bi bil model FSANZ NPSC uporabljen za nadzor z zdravjem povezanih trditev. Ni jasno, če imajo te relativno majhne razlike značilen vpliv na zdravje.

Priporočila za učinkovito utemeljevanje novih zdravstvenih trditev v Evropski uniji

Funkcionalna živila ponujajo možnosti za izboljšanje javnega zdravja in inovacije v živilski industriji, vendar mora biti učinkovitost tovrstnih živil zagotovljena tako, da zaščiti potrošnika pred zavajajočimi trditvami. Globalno veliko držav nadzoruje komunikacijo zdravstvenih učinkov takih živil s končnim potrošnikom. V Evropski uniji (EU) morajo biti vse takšne trditve znanstveno ocenjene s strani Evropske agencije za varno hrano (EFSA) in predhodno odobrene. Uvedba uredbe je bila za vse deležnike zelo zahtevna, rezultat pa so bile številne zavrnjene trditve.

Televizijsko oglaševanje otrokom v Sloveniji: analiza na podlagi obsežne 12-mesečne podatkovne baze o predvajanjih oglasih

Oglaševanje energijsko goste hrane je prepoznano kot verjeten vzrok za prekomerno telesno maso in debelost pri otrocih. Za spodbujanje oblikovalcev politike k uporabi prehranskih profilov za omejitev oglaševanja živil, je WHO predstavila usklajen model. Rezultati iz Sloveniji kažejo, da je ob odsotnosti učinkovitega nadzora nad omejitvami oglaševanja, televizijsko oglaševanje otrokom skoraj izključno vezano na energijsko gosta živila. Predlagane so manjše prilagoditve pri WHO modelu prehranskega profiliranja.

Vpliv zdravstvenih trditev na živilih in prehranske sestave živil na potrošnikove preference do jogurtov

Raziskovali smo vpliv različnih informacij na označbah živil na potrošnikove preference do jogurtov z različno prehransko sestavo, in vpliv različno prepoznavnih trditev na potrošnikove izbire živil. Raziskava je bila izvedena na 371 potrošnikih z uporabo conjoint metodologije in sledeče klasterske analize. Ugotovili smo, da so nekateri potrošniki zelo izpostavljeni in bi lhako bili zavedeni k izboru zdravju manj primernih živil, če bi ta bila označena z zdravstvenimi trditvami kljub neugodni prehranski sestavi.

Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost koencima Q10 in Q9 v oljčnem olju

Učinki oljčnega olja na zdravje so povezani z visoko vsebnostjo oleinske kisline in drugih sestavin, zlasti njihove fenolne frakcije. Oljčno olje vsebuje tudi druge snovi z morebitnimi učinki na zdravje. Cilj naše raziskave je bil preučiti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na količino koencima Q (CoQ) v oljčnih oljih. Pri raziskavi različnih sortnih vzorcev smo ugotovili, da imajo pomemben vpliv na sestavo oljčnih olj genetski parametri (kultivarji), predvsem vsebnost CoQ 10. Poleg tega smo ugotovili, da najvišje stopnje CoQ 10 in CoQ 9 dosegajo v zgodnjih fazah zorenja.

Uživanje sadja in zelenjave ter probabilistična ocena kumulativne akutne izpostavljenosti organofosfornim in karbamatnim pesticidom pri osnovnošolskih otrocih v Sloveniji

Namen študije je bil oceniti akutni kumulativni prehranski vnos organofosfornih in karbamatnih pesticidov preko sadja in zelenjave pri populaciji osnovnošolskih otrok, starih med 11 in 12 let, in oceniti stopnjo tveganja za njihovo zdravje. Za oceno prehranskih vnosov je bila uporabljena probabilistična metodologija, s katero pridobimo verjetnostno porazdelitev vseh vnosov v izbrani populaciji.

Trajanje programa: 1. 1. 2015–31. 12. 2018

Nosilna organizacija: Inštitut za nutricionistiko

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC), Visoka šola za storitve v Ljubljani (VIST) in Univerza v Ljubljani (UL)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)