V4-1648 Standardi kakovosti tal v povezavi s prehajanjem potencialno strupenih snovi v prehranjevalno verigo

Naziv projekta: V4-1648  Standardi kakovosti tal v povezavi s prehajanjem potencialno strupenih snovi v prehranjevalno verigo

Trajanje projekta: 1.10.2015 – 30.9.2018

Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS.

Vloga NIJZ: partner

Vodja projekta: UL Biotehniška fakulteta – Helena Grčman

POVZETEK PROJEKTA CRP V4-1648

Standardi kakovosti tal v povezavi s prehajanjem potencialno strupenih snovi v prehranjevalno verigo

Trenutna zakonodaja in predlog nove uredbe podajata standarde kakovosti tal na osnovi skupne vsebnosti snovi v tleh, določene po razkroju vzorca z zlatotopko. Na dostopnost kovin za rastline vplivajo tudi druge lastnosti tal, kot so kislost tal, vsebnost organske snovi, tekstura, vsebnost karbonatov, vsebnost fosforja, zato imajo nekatere države za kmetijska tla predpisane tudi vrednosti za rastlinam dostopne oblike z uporabo različnih ekstrakcijskih raztopin. Avstrija in Nemčija imata na primer za nekatere elemente in kmetijske rabe podane mejne vrednosti za rastlinam dostopne oblike določene z amonnitratno ekstrakcijo, Švica podaja rastlinam dostopne oblike elementov z natrijevim nitratom, Nizozemska s kalcijevim kloridom. Vpeljava standardov za dostopne oblike nevarnih kovin v tleh je smiselna, saj je v mnogih primerih skupna vsebnost kovin v tleh presega standard kakovosti tal, medtem ko je bio-dosegljivost zaradi oblike elementa ali talnih lastnosti lahko zelo majhna in posledično tudi prehod teh snovi v rastline. V takih primerih so lahko nekatere oblike kmetijske rabe tal popolnoma varne in bi bila prepoved kmetijstva nepotreben ukrep z negativnimi vplivi na gospodarski razvoj in ohranitev kulturne krajine onesnaženega območja. V projektu bomo zbrali dosedanje podatke, ki kažejo povezave med skupno vsebnostjo nevarnih snovi v tleh, dostopnimi oblikami v tleh in vsebnostjo v različnih kmetijskih rastlinah, krmi in živilih živalskega izvora (mleko, meso). Na osnovi podatkov o onesnaženosti tal in podatkov o kmetijski rabi in praksah na onesnaženih območjih bomo izbrali primerna območja (Celje, Mežica, Idrija, Litija) in kmetijska gospodarstva, kjer bomo preučili zgoraj navedene povezave. Za ugotavljanje biodosegljivosti potencialno nevarnih snovi iz tal bomo izbrali tla z različnimi pedološkimi lastnostmi in stopnjo onesnaženosti. Analizirali bomo vsebnost teh snovi v živilih rastlinskega in živalskega izvora in izračunali vnose potencialno nevarnih snovi s hrano pridelano na onesnaženih območjih v človeka. Na osnovi pridobljenih rezultatov bomo lahko preverili ustreznost predlaganih standardov kakovosti tal za kmetijska tla in podali predlog standardov za rastlinam dostopne vsebnosti potencialno nevarnih elementov v tleh.