Naslov projekta: Zaviralni in spodbujevalni dejavniki odziva odrasle populacije na preventivni program in program krepitve zdravja Skupaj za zdravje (V3-2231)
Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20010
Opis projekta
Eden glavnih izzivov programa Skupaj za zdravje je zagotavljanje čim višje stopnje odzivnosti populacije. Za to je treba bolje razumeti dejavnike, ki vplivajo na vedenje – sodelovanje ljudi v preventivnih programih, saj se ljudje v odnosu do želenega vedenja razlikujejo, četudi gre za navidezno homogene skupine ljudi (npr. mladi odrasli). Treba je identificirati razlike glede na individualne (mikro)dejavnike (npr. seznanjenost s programi, namero za sodelovanje v preventivnih programih, odnos do preventivne dejavnosti, zavedanje o potencialnem zdravstvenem problemu, motivih, skrbi za zdravje, simbolnih pomenih zdravja in skrbi za zdravje, pripravljenostjo na vedenjske spremembe), pa tudi sistemske (mezo in makro) dejavnike (npr. družbene norme ali dostopnost programov). Brez razumevanja teh razlik ne moremo oblikovati učinkovitih programov, katerih predpogoj je, da jih ljudje poznajo in da v njih želijo sodelovati.
V skladu z razpisom se bomo v okviru predlaganega raziskovalnega projekta osredotočili na mikro raven (na vedenje in vedenjske namere ljudi, povezane z vključevanjem v preventivne programe, stališča, zaznave in prepričanja, občutene ovire za delovanje), da bi razumeli, kje so največje ovire in spodbude za vedenja, kar je pomembno za pripravo priporočil za boljšo promocijo in organizacijo programov preventive in krepitve zdravja.
Na podlagi odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja bomo razvili priporočila za bolj učinkovite pristope k naslavljanju različnih segmentov populacije, in sicer na način, da bodo ti nagovarjali najbolj ključne segmente ljudi in dosegli (1) boljšo prepoznavnost aktivnosti programa Skupaj za zdravje in (2) boljšo udeležbo v programu med odraslo populacijo v Sloveniji.
Cilji raziskovalnega projekta bodo usmerjeni k pridobitvi odgovorov na vprašanja:
- Kako so aktivnosti programa Skupaj za zdravje prepoznane med odraslo populacijo?
- Kakšni so odzivi odrasle populacije na preventivni program?
- Na kateri stopnji odločitve za vključitev v aktivnosti preventivnega programa se nahajajo (na podlagi teorije stopenjskega spreminjanja vedenja (Prochaska in DiClemente, 1982; ugotovitev stopenj je pomembna za nadaljnjo segmentacijo)?
- Kateri dejavniki vplivajo na (ne)poznavanje in/ali (ne)udeležbo in sodelovanje v aktivnostih preventivnega programa? (Segmentacija proučevane populacije glede na izbrane dejavnike; na podlagi sociokognitivne teorije (Bandura, 1999) in izbranih modelov spreminjanja vedenja (npr. HBM (Rosenstock, 1966) in teorije utemeljenega delovanja (Fishbein in Ajzen, 1980)?
- Kako je mogoče posamezne segmente ljudi motivirati, da a) izrazijo interes za vključitev, b) da se vključijo ter c) sodelujejo v aktivnostih preventivnega programa (na podlagi teorije menjave (French in Blair-Stevens, 2006)?
Na podlagi odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja bomo razvili priporočila za učinkovitejše pristope k naslavljanju različnih segmentov populacije, in sicer na način, da bodo ti nagovorili najbolj ključne segmente ljudi in dosegli (1) boljšo prepoznavnost aktivnosti programa Skupaj za zdravje in (2) boljšo udeležbo v programu med odraslo populacijo v Sloveniji.
Dodana vrednost
Na podlagi izsledkov raziskave bomo lahko predlagali ukrepe za nadaljnji razvoj in implementacijo dolgoročnih strategij za programe preventive in krepitve zdravja na področju preprečevanja in obvladovanja kroničnih bolezni ter duševnih motenj. Predlagani ukrepi bodo temeljili na k posamezniku usmerjenem pristopu in izhajali iz potreb posameznikov, družin in skupnosti ter bodo v skladu z njihovimi vrednotami, stališči in navadami v povezavi s praksami skrbi za (duševno) zdravje. Na ta način bomo prispevali k vključujoči, zdravi, varni in odgovorni družbi. Pozitivni izidi vključevanja v aktivnosti programa preventive in krepitve zdravja se dolgoročno povezujejo tudi z nižjimi (in)direktnimi ekonomskimi stroški za celotno družbo. Vsebina predlaganega projekta je skladna z razvojnimi dokumenti in strategijami na več področjih.
Projekt bo prispeval k izpolnjevanju ciljev v evropskih izhodiščih za zdravje – Zdravje 2020: izboljšati zdravje za vse, zmanjšati neenakosti v zdravju in izboljšati blagostanje prebivalstva. Projekt je zasnovan po vsedružbenem pristopu in si bo prizadeval h krepitvi trdoživosti skupnosti.
Razpoložljivo znanje je temelj pri sestavi projektnega partnerstva, saj oba partnerja posedujeta specifično znanje in izkušnje. Znanje lahko skupaj kakovostno prilagodimo in implementiramo v doseganje projektnih ciljev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je institucija, ki na nacionalni in regionalni ravni s strokovnim znanjem in kompetencami zaposlenih ugotovi stanje in potrebe na primarni ravni zdravstvenega varstva na področju preventive. Predlogi ukrepov bodo tako temeljili na preverjenih ugotovitvah in kakovostnih rešitvah. Predlagani projekt bo uporabil izkušnje in izsledke preteklih kvalitativnih raziskav, ki so se izvajale v projektu Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje in v projektu Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih – MoST. Uporabil in nadgradil bo neposredne učinke preteklega mednarodnega projekta Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance – Sonar Global in raziskave COVID-19: Ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti v okviru omenjenega projekta. Rezultati projekta bodo uporabni pri sprejemanju strateških odločitev, odločitev o oblikovanju politik na področju javnega zdravja pa tudi medresorsko na področju sociale, izobraževanja in zaposlovanja.
Pričakovani rezultati in gradiva
V letu 2022 je NIJZ v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) organiziral in izvedel uvodno delovno srečanje projektne ekipe. V tem začetnem delu projekta je NIJZ izvedel pregled dostopnih informacij in podatkov o vabljenju in odzivu odrasle populacije na posamezne aktivnosti programa Skupaj za zdravje.
V letu 2023 je načrtovan zaključen popis ključnih dejavnikov odziva odrasle populacije v programe preventive in krepitve zdravja, razvoj merskih instrumentov za anketni vprašalnik ter poglobljene intervjuje, zbiranje in analiza podatkov kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave za pripravo končnih priporočil in ukrepov za povečanje poznavanja in udeležbe v programu.
Trajanje projekta: 1. 10. 2022–31. 3. 2024
Nosilna organizacija: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV)
Projektni partner: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)