Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoDanašnje debelilno okolje in življenjski slog vplivata na zdravje in kakovost življenja ljudi, kar se odraža tudi v povečani pojavnosti debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, povezanih s prehrano in telesno dejavnostjo.
Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti.
Število otrok s prekomerno telesno težo in debelostjo v razvitem svetu v večini držav iz leta v leto še vedno narašča in je prešlo v pandemske razsežnosti. Slabe prehranske navade otrok, ki močno odstopajo od načel zdravega prehranjevanja, so postale globalni problem razvitega sveta. Med vodilnimi vzroki za debelost je predvsem neuravnotežena prehrana, sedeče vedenje in premajhna telesna dejavnost ter pomanjkanje spanja. Ta vedenja so prepoznana kot rezultat okolja, v katerem je človek izpostavljen možnostim prevelikega energijskega vnosa in premajhne porabe, pravimo »obesitogenic environment« ali »debelilno okolje «, ki spodbuja in omogoča dostop do visoko mastne, sladke in slane prehrane in pijače. Slabe prehranske in gibalne navade otrok so povezane z različnimi obolenji že v otroštvu, med drugim tudi z možno manjšo odzivnostjo imunskega sistema v primeru virusnih obolenj. Otroška debelost je povezana z večjo verjetnostjo za debelost, manjzmožnost in manjšo kakovost življenja v odrasli dobi in tudi preprečljivo prezgodnjo umrljivost.
Raziskave NIJZ in drugih slovenskih raziskovalcev kažejo na slabe prehranske in gibalne navade tudi pri slovenskih otrocih. Zato na NIJZ zagovarjamo implementacijo sistemskih ukrepov različnih sektorjev, opisanih v Resoluciji o Nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti 2015—25, ki otrokom omogočajo življenje v okoljih, v katerih bodo lahko razvijali zdrave prehranske in gibalne navade. Slovenija spada med redke države, ki so s sistematičnimi in celovitimi ukrepi uspele zaustaviti in obrniti trend naraščanja otroške debelosti, kar je velik uspeh.
Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna organizacija za hrano in prehrano sta v sodelovanju z državami članicami septembra 2016 razglasili Desetletje prehranskih ukrepov Združenih narodov. Desetletje je povezano s Trajnostnimi razvojnimi cilji Združenih narodov do leta 2030 in kar 12 od 17 ciljev je povezanih z zagotavljanjem ustrezne prehrane za ljudi.
Namen Desetletja je poudariti pomen izboljševanja prehrane v državah na podlagi zavez, ki so bile sprejeta na drugi mednarodni konferenci o prehrani (ICN2). Vizija Desetletja vključuje bolj strateško, učinkovito in skladno aktivnost vlad in relevantnih deležnikov na vseh nivojih pri uveljavljanju zavez ICN2, ki naj s širokim multidisciplinarnim in vključevalnim pristopom omogoči čim uspešnejše uresničevanje zavez.
Da bi kar najboljše sledili uspešnosti uveljavljanja zavez ICN2, je Svetovna zdravstvena organizacija vzpostavila Globalno podatkovno bazo o implementaciji prehranskih ukrepov v državah (GINA).
Več informacij o otroški debelosti in ukrepih za njeno omejevanje najdete na spodnjih povezavah:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
