Analiza prehranske sestave obrokov v osnovnih šolah in testiranje modela PISKR (V3-1902)

Analiza prehranske sestave obrokov v osnovnih šolah in testiranje modela PISKR (V3-1902)

Analiza prehranske sestave obrokov v osnovnih šolah in testiranje učinkovitosti računalniškega modela v podporo implementaciji smernic za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji (V3-1902)

Ne spreglejte
Najnovejše
JFL

»Ključni doprinos raziskovalnega projekta je v razvoju in testiranju učinkovitosti prosto dostopnega in inovativnega računalniškega modela, zasnovanega na znanosti temelječih smernicah, ki so prilagojene potrebam otrok in njihovemu okolju. Pričakujemo, da bo računalniški model omogočal enostavnejše spremljanje organizirane šolske prehrane in primerljivost sestave obrokov s prehranskimi smernicami, učinkovitejše vodenje šolske prehrane od nabave živil do njihove vključitve v obrok, povezavo z že obstoječimi podatkovnimi zbirkami (npr. Katalogom živil za javno naročanje), boljšo komunikacijo med strokovnjaki v šolah, predvsem pa večjo kakovost v ponudbi šolskih obrokov otrokom. Zaradi ciljanih in strokovnih pristopov pri načrtovanju jedilnikov lahko projekt posredno vpliva na lokalno ekonomijo in spodbujanje lokalne trajnostne preskrbe z živili v šolah.«

Doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, vodja projekta

Dolgi naslov projekta: Analiza prehranske sestave obrokov v osnovnih šolah in testiranje učinkovitosti računalniškega modela v podporo implementaciji smernic za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji (V3-1902)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17952

Opis projekta

Prehrana ima v zgodnjih obdobjih življenja človeka pomemben vpliv na razvoj prehranjevalnih navad. Posameznik slednje najprej pridobi v družini, kasneje pa ima pomembno vlogo pri tem tudi šolsko okolje. Obdobje intenzivne rasti in razvoja predstavlja kritičen čas za zagotavljanje fizioloških potreb po hranilih, zato je potrebno otroku zagotavljati čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano. Način prehranjevanja je namreč tesno povezan z nastankom prekomerne teže in debelosti v otroštvu, le ta pa vpliva na zgodnji pojav metabolnega sindroma, sladkorne bolezni tipa 2, subkliničnih vnetij, dislipidemij, koronarne srčne bolezni, debelosti v odrasli dobi, bolezni kostno-mišičnega sistema in nekaterih vrst raka.

Slovenija sodi med države, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja možnost organizirane prehrane skozi celotno obdobje vzgoje in izobraževanja. Sistem organizirane prehrane ima pomembno vlogo v prehranjevanju otroka in mladostnika v času od vstopa v vrtec do zaključka srednje šole. Podatki kažejo, da lahko otroci in mladostniki zunaj doma (v vzgojno-izobraževalnih zavodih) zaužijejo tudi med 20 in 70 % priporočenega dnevnega energijskega vnosa. Sistem organizirane šolske prehrane se od vrtca do srednje šole razlikuje, celoten sistem šolske prehrane pa enotno ureja Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/1346/14 in 46/16 – ZOFVI-L).

Zakonodajna izhodišča ter implementacija nacionalnih prehranskih smernic danes predstavljajo velik strokovni izziv za šole, ki se soočajo s številnimi strokovnimi vprašanji ter nenazadnje za državo, ki je dolžna skrbeti za ustrezno udejanjanje smernic v praksi. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji trenutno zelo slab vpogled v sestavo šolskih obrokov na nivoju energijske in hranilne sestave.

V sklopu projektnih aktivnosti bo izvedena analiza ponujenih malic in kosil v slovenskih osnovnih šolah. Izvedena bo raziskava učinkovitosti za šole brezplačnega inovativnega računalniškega modela, ki bo organizatorjem prehrane omogočal enostavnejše spremljanje ponudbe obrokov s smernicami zdravega prehranjevanja skozi vse faze organizacije šolske prehrane (vključitev živil pridobljenih s postopkom javnega naročanja, vodenja baze uporabnikov obrokov glede na tekoči šolski koledar, vodenja baze receptov, sestavo jedilnikov, vodenja dietnih jedilnikov, komunikacijo z vodjo kuhinje pri naročanju živil ter transport obrokov na dislocirane enote vzgojno-izobraževalnih zavodov).

Ključni cilj projekta je ugotoviti dejansko stanje sestave ponudbe šolskih malic (s pomočjo izračuna iz tabel hranilnih vrednosti) in kosil (s pomočjo kemijske analitike) v Sloveniji pred in po uveljavitvi računalniškega modela in revidiranih prehranskih smernic.

Projekt je bil izbran v mehanizmu Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Odlični v znanosti 2022 in bo predstavljen v publikaciji ARRS, ki bo predvidoma izšla v aprilu/maju 2023.

 Faze projekta in njihova realizacija

Prvi delovni sveženj: Analiza stanja sestave obrokov pred uvedbo intervencije

Poteka od novembra 2019 do februarja 2021. Delovni sveženj izvaja NIJZ v sodelovanju s SB MS in NLZOH.

Cilj delovnega svežnja: Pridobiti vpogled v sestavo ponudbe obrokov v osnovnih šolah pred uvedbo intervencije.

Drugi delovni sveženj: Uvedba računalniškega modela

Poteka od decembra 2019 do maja 2021. Delovni sveženj izvaja NIJZ.

Cilj delovnega svežnja: Izvesti usposabljanja in uvesti računalniški model med osnovne šole, ki bodo uvrščene v testno skupino.

Tretji delovni sveženj: Analiza stanja sestave obrokov po uvedbi intervencije

Poteka od decembra 2020 do januarja 2022. Delovni sveženj izvaja NIJZ v sodelovanju s SB MS in NLZOH.

Cilj delovnega svežnja: Pridobiti vpogled v sestavo ponudbe obrokov v osnovnih šolah po uvedbi intervencije v testno skupino osnovnih šol.

Četrti delovni sveženj: Testiranje učinkovitosti, sprejemljivosti in uporabnosti računalniškega modela za podporo implementaciji smernic

Poteka od marca 2021 do aprila 2022. Sveženj izvaja NIJZ v sodelovanju s SB MS.

Cilj delovnega svežnja: Izvesti statistično obdelavo podatkov raziskave in pripraviti zaključno raziskovalno poročilo.

Dodana vrednost

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skladno z Zakonom o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-L)  izvaja ukrep strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem. Pričakujemo, da bodo rezultati raziskave doprinesli k boljšemu razumevanju pristopov implementacije smernic zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov ter boljšemu vpogledu v podatke o prehranski sestavi šolskih obrokov v praksi.

Rezultati in gradiva

Namen raziskovalnega projekta je bil ovrednotiti učinkovitost in uporabnost računalniškega modela (v nadaljevanju: model PISKR), namenjenega načrtovanju šolskih obrokov, pred njegovo implementacijo na raven celotne države. Računalniški model PISKR vključuje naslednje funkcionalnosti: vodenje baze podatkov uporabnikov šolskih obrokov (na osnovi tekočega šolskega leta); vodenje baze podatkov živil; vodenje baze podatkov šolskih receptur; sestavo šolskih jedilnikov za zdrave otroke in mladostnike ter tiste s posebnimi prehranskimi zahtevami; primerjavo sestave šolskih obrokov z nacionalnimi prehranskimi smernicami za šole itd. Raziskava je vključevala pilotno testiranje računalniškega modela PISKR in analizo šolskih obrokov pred in po uvedbi modela v slovenske osnovne šole. Na vzorcu 50 slovenskih osnovnih šol iz uradne baze Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bil izveden randomiziran kontrolni poizkus. Raziskava je potekala skladno z določili Helsinške deklaracije, pridobljeno je bilo mnenje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Šole so bile naključno razporejene v testno in kontrolno skupino. Raziskovalne metode so vključevale kvantitativne in kvalitativne pristope dela. Pred začetkom intervencije je bilo izvedeno usposabljanje organizatorjev prehrane v šolah v zvezi z uporabo računalniškega modela. V sklopu raziskovalnega projekta je bil razvit in pilotno testiran spletni model usposabljanja za uporabo računalniškega modela PISKR. Na vseh šolah (v testni in kontrolni skupini) je bilo po zaključku intervencije izvedeno vzorčenje in kemijska analiza šolskih kosil ter analiza šolskih malic. Poleg analitike ponujenih obrokov je bil izveden intervju z organizatorji prehrane in šolskimi kuharji v zvezi z uporabnostjo in sprejemljivostjo računalniškega modela PISKR.

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

  • POLIČNIK, Rok, BENKO, Borut, SIMČIČ, Irena, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Šolska prehrana v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah = School meals in Slovenia and some European countries. Anali PAZU. 2021, letn. 11, št. 1/2, str. 16-28. ISSN 2232-416X. Članek je dosegljiv na naslednji povezavi.
  • POLIČNIK, Rok, ROSTOHAR, Katja, ŠKRJANC, Barbara, KOROUŠIĆ-SELJAK, Barbara, BLAZNIK, Urška, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Energy and nutritional composition of school lunches in Slovenia : the results of a chemical analysis in the framework of the national school meals survey. Nutrients. 2021, vol. 13, no.12, str. 4287-1-4287-13. ISSN 2072-6643. DOI: 10.3390/nu13124287. [COBISS.SI-ID 86823683]. Objava je dosegljiva na naslednji povezavi.
  • POLIČNIK, Rok, KOROUŠIĆ-SELJAK, Barbara, VALENČIČ, Eva, RANER, Ana, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Sladkor v šolskih malicah in možnosti spremljanja sladkorja s spletnim orodjem PISKR = Sugar content in school morning snacks and the opportunity of its monitoring with the PISKR online tool. Prispevek je dosegljiv na naslednji povezavi: https://zalozba.upr.si/zdravje-otrok-in-mladostnikov-2/ (strani 160-161).
  • RANER, Ana, POLIČNIK, Rok, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Analiza kombinacij živil v dopoldanskih malicah slovenskih osnovnih šol = The analysis of food combination of morning snacks in Slovenian primary schools. Prispevek je dosegljiv na naslednji povezavi: https://zalozba.upr.si/zdravje-otrok-in-mladostnikov-2/ (strani 162-163).
  • POLIČNIK, Rok, ŠKRJANC, Barbara, BLAZNIK, Urška, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Salt content in school lunches in Slovenia. V: RASPOR, Peter (ur.). 11th Central European Congress on Food and Nutrition : Food, technology and nutrition for healthy people in a healthy environment : CEFood Congress Book : Čatež ob Savi, Slovenia, October 2022. 2nd ed. Ljubljana: European Declaration on Food, Technology and Nutrition Network, 2022. Str. 267. Prispevek je dosegljiv v knjižni obliki zbornika kongresa.

Trajanje projekta: 1. 11. 2019–30. 4. 2022

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektna partnerja: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Splošna bolnišnica Murska Sobota (SB MS)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno