Analiza učinkov krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni (V3-2240)

Analiza učinkov krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni (V3-2240)

Ne spreglejte
Najnovejše
švab

»Ciljni raziskovalni projekt je potreben za ocenjevanje stanja služb na področju duševnega zdravja in potreb na tem področju. Omogočil bo identifikacijo vrzeli v dostopu do pomoči, kar je eden največjih izzivov za načrtovanje na področju duševnega zdravja. Pravica do dostopnih, kakovostnih in vsestranskih storitev je namreč temeljna pravica ljudi s težavami v duševnem zdravju, kot je to opredeljeno tudi v mednarodnih konvencijah in načrtih za duševno zdravje.«

 

Prof. dr. Vesna Švab, dr. med., vodja projekta

Naslov projekta: Analiza učinkov krepitve storitev za duševno zdravje odraslih na primarni ravni (V3-2240)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20189

Opis projekta

Breme duševnih motenj je v Sloveniji večje od bremena sladkorne bolezni, bremena bolezni dihal ali bremena bolezni prebavil in znaša 8 % bremena vseh bolezni ter 4,1 BDP. Obstoječa zdravstvena statistika kaže posamezne trende v smislu rasti obravnav na račun duševnih motenj, povečevanje predpisovanja zdravil otrokom in mladostnikom in povečevanje staležev na račun duševnih motenj. Slaba dostopnost služb (psihiatri, pedopsihiatri, klinični psihologi, psihoterapevti) se odraža v dolgih čakalnih dobah. Slovenija je v evropskem vrhu zaradi specifične umrljivosti na račun samomora in uživanja alkohola. Nekatere potrebe na področju duševnega zdravja so bile v Sloveniji v preteklosti povsem prezrte in so se povečale do te mere, da jih lahko opredelimo kot krizne. Pandemija covida-19 je samo še poglobila obstoječe težave.

V Sloveniji se že leta soočamo s resnim pomanjkanjem storitev za duševno zdravje na primarni ravni. Nekatere storitve so praktično v celoti ali pa v veliki meri izvajale psihiatrične bolnišnice. Posledično imamo nedopustno velike razlike v dostopnosti do storitev v posameznih regijah in to postavlja prebivalce Slovenije v neenakopraven položaj.

Slovenija je v Državnem zboru leta 2018 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ) – Program MIRA, v katerem približuje storitve preventive, promocije in obravnave na področju duševnega zdravja na primarno raven zdravstvenega in socialnega varstva ter v skupnost. Namen predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta je pridobiti kakovostno podlago za implementacijo nekaterih ukrepov ReNPDZ. Krepitev storitev na primarni ravni vključuje tudi prenose določenih storitev na primarno raven – to velja za ambulantno psihiatrično in psihološko dejavnost, skupnostno psihiatrično obravnavo in dnevno bolnišnico. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je potrebno okrepiti tudi socialne storitve na primarni ravni, ker so duševne motnje dokazano tesno povezane s slabimi socialnimi in življenjskimi okoliščinami v katerih ljudje živijo. Z ustrezno metodologijo lahko preverimo gospodarnost, kakovost, varnost, učinkovitost, skladnost t načelom enakopravnosti dostopa do storitev za duševno zdravje v zdravstvenem in socialnem sektorju.

Namen in cilj projekta, ki je pomemben za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in program MIRA, je opraviti pregled služb na področju duševnega zdravja v zdravstvenem in socialnem sektorju, njihove kakovosti in kadrovske zasedenosti ter dostopnosti, ki je lahko podlaga za načrtovanje služb na področju duševnega zdravja. Projekt bo omogočil tudi oceno potreb na področju z analizo mnenj različnih deležnikov. Tako bomo lahko vzpostavili prvo oceno vrzeli v storitvah in službah, ki vključuje tudi mnenje tistih, ki službe uporabljajo, vključujoč varovanje njihovih pravic, ki so lahko kršene, predvsem na področju dostopa do pomoči.

Za pridobitev podatkov o možnosti prenosov storitev na primarno raven in kazalce za učinke bomo uporabili kvalitativno metodologijo in vključili vse deležnike. Za izračune posledic krepitve storitev za duševno zdravje pa bomo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa bomo črpali iz obstoječih registrov in naborov podatkov, po potrebi pa bomo podatke zbrali sami.

Rezultati ciljnega raziskovalnega projekta bodo dokazi za podporo in spremljanje nekaterih ukrepov ReNPDZ, ki so učinkovito načrtovanje in ocena posledic (gospodarnost, kakovost, varnost, učinkovitost, skladnost z načelom enakopravnosti dostopa do storitev za duševno zdravje itd.) prenosa dela storitev za duševno zdravje (ambulantna dejavnost, skupnostna psihiatrija, dnevna bolnišnica ipd.) s sekundarne na primarno zdravstveno raven.

Ciljni raziskovalni projekt vsebinsko zajema oceno trenutnih razmer razporeditve služb in dostopnosti storitev s področja duševnega zdravja, oceno možnosti prenosa storitev na primarno raven, pripravo kazalnikov za oceno učinkovitosti služb na sekundarni in primarni ravni ter oceno posledic prenosa storitev s sekundarne na primarno raven.

Faze projekta in njihova realizacija

Ciljni raziskovalni projekt vsebinsko zajema oceno trenutnih razmer razporeditve služb in dostopnosti storitev s področja duševnega zdravja, oceno možnosti prenosa storitev na primarno raven, pripravo kazalnikov za oceno učinkovitosti služb na sekundarni in primarni ravni ter oceno posledic prenosa storitev s sekundarne na primarno raven.

Izvedba projekta je strukturirana v delovne svežnje, ki si smiselno sledijo tako, da ugotovitve predhodnega svežnja predstavljajo podlago za izvedbo naslednjega, s čimer zagotavljamo povezanost in kvaliteto raziskovalnega procesa. Za pridobivanje podatkov in informacij se bomo posluževali tako registrov in obstoječih podatkovnih zbirk kot kvantitativnih in kvalitativnih raziskav, posebej načrtovanih za doseganje ciljev projekta.

Opis delovnih svežnjev

Delovni sveženj 1: Ocena trenutnih razmer razporeditve služb in dostopnosti storitev

Cilj delovnega svežnja je objektiven opis trenutnih razmer ter priprava ustrezne podlage za izvedbo ostalih svežnjev. Pri oceni bomo uporabljali podatke iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, podatke o prebivalstvu Statističnega urada Republike Slovenije ter podatke o izvajalcih ter njihovih programih v okviru mreže javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji, ki jih objavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ocena trenutnih razmer bo vključevala tudi oceno skladnosti obravnave pacientov v obstoječih službah s smernicami in priporočili za zagotavljanje človekovih pravic ter  drugimi vidiki okrog pacienta osredinjene obravnave (npr. dostopnost, enakost v dostopu, ipd.). Sveženj se zaključi s pripravo dokumenta z opisom trenutnih razmer, prednostmi in slabostmi sedanje ureditve ter vrzelmi v sistemu, ki jih je treba nasloviti.

Delovni sveženj 2: Možnosti umestitve storitev na primarno raven

Pri preverjanju možnosti umestitve storitev na primarno raven bomo v oceno zajeli poglede različnih relevantnih deležnikov v zdravstvenem sistemu (npr. predstavnikov izvajalcev v javni zdravstveni mreži, koncesionarjev, Psihiatričnega združenja, socialnovarstvenih storitev in uporabnikov storitev). Poudarek bo na raziskovanju s kvalitativnimi metodami, kot so fokusne skupine, metoda Delfi, nominalne študije, intervjuji ipd. Izbor metod bomo prilagodili konkretnim raziskovalnim vprašanjem ter značilnostim posameznih skupin. Delovni sveženj se zaključi s pripravo dokumenta, ki bo vseboval oceno možnosti prenosa storitev ter ovire in izzive pri umestitvi storitev na primarni ravni.

Delovni sveženj 3: Priprava kazalnikov po področjih

Cilj svežnja je oblikovanje nabora kazalnikov s katerimi bo moč oceniti posledice umestitve storitev. Področja znotraj katerih bomo iskali kazalnike so gospodarnost oziroma stroškovna učinkovitost, kakovost storitev (vključujoč dimenzijo pregleda upoštevanja pravic pacientov in svojcev v skladu z mednarodnimi smernicami-WHOQuolR Toolkit), varnost, učinkovitost ter dostopnost. V prvem koraku delovnega svežnja bomo za določitev kazalnikov izvedli kvalitativno raziskavo, v katero bomo vključili relevantne deležnike in poznavalce sistema. Metode raziskovanja bomo prilagajali področjem in značilnostim sodelujočih. V drugem koraku delovnega svežnja bomo kazalnike operacionalizirali in zbrali podatke. Po potrebi bomo podatke črpali tudi iz lastnih raziskav. Končni izdelek delovnega svežnja bo nabor kazalnikov (s pripadajočo bazo podatkov), ki bodo služili kot podlaga za oceno razmer in oceno posledic umestitve na primarno raven.

Delovni sveženj 4: Ocena razmer in posledic prenosa storitev na primarno raven na podlagi kazalnikov

V četrtem svežnju bo opravljena sinteza ugotovitev predhodnih svežnjev ter ocena posledic umestitve storitev za ambulantno dejavnost in skupnostno psihiatrijo. Pri tem bodo uporabljeni izdelani kazalniki, ki bodo izračunani na podlagi realnih podatkov, zbranih tekom projekta. Sledila bo analiza in izdelava dokumenta z oceno razmer in posledic prenosa storitev, vključno s predlogi za nadaljnje postopanje na področju prenosa storitev s sekundarne na primarno raven zdravstva ter predlogi rešitev za celovito ureditev področja.

Dodana vrednost

Osredotočenost na zadovoljevanje dejanskih potreb ljudi z duševnimi motnjami in preverjanje varovanja njihovih pravic je osrednja tema v mednarodnem prostoru. Pravica do dostopa do pomoči je bila posebej očitno kršena v času covida-19 in jo je treba zaradi številnih poročil nasloviti preko ustreznih raziskovalnih projektih, zato ima naše delo velik pomen za Slovenijo in mednarodno.

Pričakovani rezultati in gradiva

Delovna skupina je začela s posveti o izvedbi projekta in pripravila znanstvena izhodišča na podlagi pregleda literature. Dogovorili smo se glede časovnice dela.

V skladu z raziskovalnim načrtom bomo ocenili razporeditev služb in dostopnost storitev na področju kurative težav v duševnem zdravju na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Zbrali bomo čakalne dobe v različnih psihiatričnih, klinično psiholoških in psiholoških ambulantah s koncesijo, ki o svojem delu poročajo ZZZS. Predvidevamo, da  čakalnih dob ni v urgentnih službah zaradi narave njihovega dela. Predvidevamo tudi, da čakalnih dob glede postopka usmerjanja v Centrih za duševno zdravje ni, saj lahko v delovnem času vsi pacienti začetni razgovor z diplomirano medicinsko sestro takoj. Pregledali bomo čas med postopkom usmerjanja in prvo obravnavo v CVDZO in jo opredelili kot obdobje čakanja ter to primerjali z drugimi  neurgentnimi  zdravstvenimi službami. Pričakujemo, da bo čakanje na prvo obravnavo v CDZO krajše kot v drugih službah, ker gre v CDZO za intenzivno timsko obravnavo in delitev odgovornosti, ki spodbudi čim prejšnji kontakt. Pričakujemo, da so socialnovarstvene storitve na področju duševnega zdravja kadrovsko in finančno podhranjene in da je treba izboljšati njihovo dostopnost predvsem na področjih zaposlovanja in prilagojenega zaposlovanje ter povečati dostop do programov bivanja s podporo ter dnevnih centrov ter programe vrstniškega zagovorništva, samopomoči in vrstniškega svetovanja, kot smo že ugotavljali v širokem Delfi posvetu v 2020.

Pomen takojšnjega ali zelo hitrega dostopa do služb za duševno zdravje in rehabilitacijskih služb na področju duševnega zdravja je pomembno promovirati in razširjati v strokovnem prostoru. Razlike v čakalnih dobah ter postopke delovanja v času čakanja na visoko pražno, npr. psihiatrično ali psihološko obravnavo je potrebno pojasniti strokovni javnosti predvsem zaradi opozarjanja na preventivni pomen delovanja služb, predvsem za zmanjšanje posledic duševnih motenj in za preprečevanje samomora.  Podatke o čakanju na psihološko, psihiatrično ali drugo obravnavo na področju duševnega zdravja je potrebno predstaviti tudi javnosti, ki ima pravico do poznavanja različnih možnosti za pomoč v sistemu. Zato bomo podatke predstavljali v vsaj dveh strokovnih člankih v Slovenskem prostoru in tudi v mednarodnih revijah.

Fokusne skupine, ki bodo sestavljene iz predstavnikov vseh deležnikov (pacientov, svojcev, strokovnjakov in odločevalcev-politikov), bodo predvidoma pokazale, kot kaže tudi mednarodna literatura, da pacienti, to je ljudje z izkušnjo duševno motnje favorizirajo obravnavo na primarni ravni, v bližini svojega doma, v svojem naravnem okolju in da potrebujejo poleg zdravstvene tudi socialno in drugo pomoč v procesu okrevanja ter varovanje človekovih pravic. Čeprav vemo, da institucionalne oblike obravnave omogočajo strokovnim delavcem višje stopnje gotovosti pri strokovnih odločitvah zaradi nadzorovanega okolja v katerem delajo, pa menimo, da bodo posebej tisti, ki delajo na primarni ravni in v socialnovarstvenih programih, videli v teh oblikah pomoči in zdravljenja številne prednosti. Ker številni strokovni delavci v institucijah v današnjem času tudi vstopajo v različne obravnave v skupnosti, pa menimo, da bo tudi v tej skupini prepoznane prednosti obeh oblik (skupnostne in institucionalne) obravnave. Mnenja odločevalcev bodo predvidoma deljena in v skladu z dosedanjimi izkušnjami, vendar jih bomo poskušali uravnotežiti in umestiti obe vrsti pristopov, kar je v skladu z mednarodnimi priporočili. Predvidevamo, da bodo pogosto omenjene prednosti na primarni ravni boljši dostop, večja prilagodljivost in bolj multidisciplinarna ter mobilna obravnava. Prednosti sekundarne in terciarne ravni so lahko visoka kakovost in višja strokovnost ter časovna učinkovitost ob omejenem dostopu do pomoči.

Diseminacija rezultatov fokusnih skupin je ključnega pomena za načrtovanje služb za duševno zdravje v Sloveniji. Rezultati so pomembni za Ministrstvo za zdravje, ZZZS in za strokovne službe na vseh ravneh. Prispevali bodo k mednarodnim rezultatom primerjav, ki so jih opravljali raziskovalci v zadnjih letih (npr. Rozas et al. 2021) in hkrati omogočili skupno načrtovanje med deležniki, ki je lahko podlaga za uspešno načrtovanje. Diseminacija so torej poročila načrtovalcem ter strokovnjakom, zato bomo o rezultatih objavili strokovni članek in jih objavili tudi v laikom namenjenih publikacijah ter na spletnih objavah. Glede razdelitve pristojnosti in ustrezno uravnoteženega sistema zdravstvene skrbi je treba doseči namreč tudi družbeni konsenz, kar nima diskriminatornega vpliva.

Poleg vzpostavljanja dialoga preko fokusnih skupin bomo oblikovali tudi kazalce za spremljanje delovanja sistema, ki je potreben za kontinuiran razvoj. Nabor kazalnikov se bo oblikoval v fokusnih skupinah, opisanih v metodologiji in s primerjavo z sprejetimi kazalci v tujini in pri nas. Dostopni podatki, ki jih je potrebo primerjati in objaviti v strokovnih in javnih objavah, so predvsem stroški, oziroma cenovna učinkovitost programov na različni ravneh (primarni, sekundarni in terciarni ravni). Drugi predvideni kazalniki so predvidoma povezani s kakovostjo obravnave in predvsem z njeno dostopnostjo.

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–31. 3. 2024

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno