Analize spolnega vedenja, poučenosti, stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo prebivalcev Slovenije (V3-1716)

Analize spolnega vedenja, poučenosti, stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo prebivalcev Slovenije (V3-1716)

Nacionalna raziskava življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (ŽSSZS 2)

Ne spreglejte
Najnovejše
Irena Klavs

»Rezultati druge slovenske Nacionalne raziskave življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (ŽSSZS II) izvedene v letih 2016 in 2017 so prispevali k poučenemu oblikovanju in sledenju učinka javnozdravstvene politike promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem spolno prenesenih okužb.«

Prof. dr. Irena Klavs, vodja projekta

Naslov projekta: Nacionalna raziskava življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (ŽSSZS2) (V3-1716)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17052

Opis projekta

Raziskovalni cilji so bili v verjetnostnem vzorcu prebivalcev Slovenije starih od 18 do 49 let opisati:

  • spolno vedenje moških in žensk, vključno s številom spolnih partnerjev v različnih obdobjih življenja, plačevanjem za spolnost, spolnimi praksami (vaginalni, oralni, analni spolni odnosi in masturbacija), uporabo kondoma in kontracepcije,
  • determinante različnih vedenjskih vzorcev povezanih s povišanim tveganjem za okužbo s HIV ali spolno prenesenih okužb (SPO),
  • poučenost o spolnosti, okužbi s HIV in drugih SPO,
  • stališča v zvezi s spolnostjo in porazdelitev različnih spolno prenesenih okužb, kot jih navajajo prebivalci, glede na starost in spol in opredeliti determinante povišanega tveganja.

Poleg tega smo ocenili tudi nekatere kazalnike v skladu s slovensko Nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2018–2025 in kazalnike, ki jih priporoča UNAIDS.

Faze projekta in njihova realizacija:

Delo je potekalo v štirih vsebinskih delovnih svežnjih (DS).

DS 1: GARP in GAM kazalniki

DS 2: Spolno vedenje

DS 3: Porazdelitev in determinante poročanih spolno prenesenih okužb

DS 4: Poučenost o spolnosti in stališča v zvezi s spolnostjo

Pri vsakem vsebinskem sklopu smo pregledali literaturo, pripravili strategije in analiz, analizirali podatke in pripravili poročila in članke za objavo v vrstniško recenziranih revijah.

Dodana vrednost

Rezultati prispevajo k poučenemu oblikovanju in sledenju učinka javnozdravstvene politike promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem SPO in okužbe s HIV na Ministrstvu za zdravje. Projekt je usklajen s slovensko Nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2025.

Rezultati in gradiva

V analize smo vključili 1929 oseb (odgovor v raziskavi 55,5 %). V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so za zaupno testiranje na okužbo z bakterijo C. trachomatis prejeli vzorce prvega curka urina 1100 oseb, kar ustreza stopnji sodelovanja v razširjeni raziskavi s prispevanjem vzorca urina 57,0 % med vsemi anketiranimi. 458 vzorcev urina so prispevali moški (stopnja sodelovanja med anketiranimi moškimi 50,8 %) in 642 ženske (stopnja sodelovanja med anketiranimi ženskami 62,5 %). V  končne analize smo vključili 1087 rezultatov testiranja vzorcev urina na okužbo z bakterijo C. trachomatis,  Soglasje za kasnejše anonimno testiranje na druge povzročitelje SPO smo pridobili od manj oseb. Tako so v NLZOH na SPO povzročene z bakterijama N. gonorrhoeae in M. genitalium in bičkarjem T. vaginalis testirali le 1023 vzorcev urina, kar ustreza stopnji testiranja med vsemi anketiranimi 53,0 %

Spolno vedenje

Pri moških je bila mediana za starost ob prvem spolnem odnosu z žensko 17 let (10. in 90. percentil: 15 let in 22 let) in pri ženskah je bila mediana za starost ob prvem spolnem odnosu z moškim 18 let (10. in 90. percentil: 15 let in 21 let). Med mladimi, starimi 18–24 let, je imela prvi heteroseksualni spolni odnos pred 15. letom starosti, pred starostjo privolitve v Sloveniji, približno vsaka dvajseta oseba.

Moški so poročali o višjem številu heteroseksualnih spolnih partnerjev v življenju kot ženske (povprečno število za moške: 7,7; povprečno število za ženske: 4,8; p<0,000). O vsaj enem heteroseksualnem spolnem partnerju v življenju je poročalo 95,8 % (95 % IZ: 94,2 %–97,0 %) moških in 96,4 % (95 % IZ: 94,8 %–97,5 %) žensk. O vsaj enem novem heteroseksualnem spolnem partnerju v zadnjem letu je poročalo več moških (17,2 %; 95 % IZ: 14,5 %–20,3 %) kot žensk (9,8 %; 95 % IZ: 7,5 %–12,6 %). Najpogosteje so o novih partnerjih v zadnjem letu poročali najmlajši, stari 18–24 let, med moškimi 45,0 % (95 % IZ: 36,4 %–53,9 %) in med ženskami 19,7 % (95 % IZ: 13,5 %–27,8 %). Moški so poročali o višjem povprečnem številu novih heteroseksualnih spolnih partnerjev v zadnjem letu kot ženske (povprečno število za moške: 0,30; povprečno število za ženske: 0,16; p<0,004). Razvezani, ločeni, ovdoveli in samski moški in ženske so poročali o višjem številu novih heteroseksualnih partnerjev v zadnjem letu (0,50) kot poročeni in živeči v zunajzakonski skupnosti (0,08) (p<0,001).

Da so vsaj enkrat v življenju imeli spolne odnose tudi z drugimi heteroseksualnimi partnerji, medtem ko so bili v heteroseksualni partnerski zvezi, je poročalo 26,0 % (95 % IZ: 23,1 %–29,2 %) moških in 17,8 % (95 % IZ: 15,4 %–20,5 %) žensk. Da se je to zgodilo v zadnjih petih letih pa 14,2 % (95 % IZ: 11,7 %–17,1 %) moških in 7,3 % (95 % IZ: 5,6 %–9,3 %) žensk.

Da so vsaj enkrat v življenju plačali ženski za spolni odnos je poročalo 6,8 % (95% IZ: 5,2 %– 8,9 %) moških, da so to naredili v zadnjih petih letih je poročalo 3,0 % (95 % IZ: 2,0 %–4,6 %) moških. Niti ena ženska ni poročala, da bi v življenju že plačala za spolnost moškemu, vendar na to vprašanje niso odgovorile vse. Na vprašanje »Ali ste kdajkoli prejeli plačilo za spolni odnos?« pa je pritrdilno odgovorilo 0,8 % (95 % IZ: 0,4 %–1,6 %) heteroseksualnih moških in 0,5 % (95 % IZ: 0,2 %–1,5 %) heteroseksualnih žensk.

Neželena spolnost (prisiljen spolni odnos) ni bila neobičajna. Ženske smo vprašali »Kdaj, če kadarkoli, je bilo zadnjič, ko vas je moški prisilil v spolne odnose?«. 10,9 % (95 % IZ: 8,8 %–13,5 %) žensk je poročalo, da jih je moški vsaj enkrat v življenju prisilili v spolni odnos in 2,3 % (95 % IZ: 1,5 %–3,6 %) jih je poročalo, da jih je moški prisilil v spolni odnos v zadnjih petih letih.

Moški in ženske so poročali o podobnem številu priložnosti, ko so imeli heteroseksualne spolne odnose v zadnjih 30 dneh. Mediana je bila tako za moške kot za ženske štirikrat na mesec. Glede na to da status poročenega ali živečega v zunajzakonski skupnosti implicira razpoložljivost stalnega spolnega partnerja, je bila pogostost heteroseksualnih spolnih odnosov večja med poročenimi in živečimi v zunajzakonski skupnosti kot med razvezanimi, ločenimi, ovdovelimi in samskimi (p<0,001).

Vaginalni spolni odnosi so bili skoraj univerzalna spolna praksa. Tudi o oralnih heteroseksualnih spolnih odnosih v življenju je poročala velika večina ljudi. 87,8 % (95 % IZ: 85,1 %–90,0 %) moških in 87,3 % (95 % IZ: 85,7 %–89,9 %) žensk je poročalo o felaciji in 86,8 % (95 % IZ: 84,3 %–89,0 %) moških in 88,5 % (95 % IZ: 86,3 %–90,5 %) žensk je poročalo o kunilingusu. O analnem heteroseksualnem spolnem odnosu kadarkoli v življenju pa je poročalo 49,3 % (95 % IZ: 45,6 %–52,9 %) moških in 49,0 % (95 % IZ: 45,6 %–52,4 %) žensk. Da so imeli v življenju s svojimi heteroseksualnimi partnerji včasih tudi samo genitalne stike brez penetrantnih spolnih odnosov (vaginalnega, oralnega ali analnega spolnega odnosa), ki pa so imeli namen doseči orgazem (npr. draženje genitalnega področja z roko), pa je poročalo 87,6% (95% IZ: 85,1%–89,7%) moških in 87,1 % (95 % IZ: 84,6%–89,2 %) žensk.

O masturbaciji v zadnjih 30 dneh je poročalo več moških (68,0 %; 95 % IZ: 64,6–71,2 %) kot žensk (41,8 %; 95 % IZ: 38,4 %–45,2 %). Delež tistih, ki so poročali o masturbaciji v zadnjih 30 dneh, je bil najvišji med 18–24 let starimi (moški: 86,1 %; 95 % IZ: 79,1 %–91,1 %; ženske: 58,2 %; 95 % IZ: 49,6 %–66,3 %) in najnižji med starimi 35–49 let (moški: 60,0 %; 95 % IZ: 55,5 %–64,3 %; ženske: 34,9 %; 95 % IZ: 30,9 %–39,1 %).

O spolni izkušnji ali spolnemu stiku (npr. poljubljanju ali ljubkovanju) z osebo istega spola vsaj enkrat v življenju je poročalo 5,2 % (95 % IZ: 3,8 %–7,0 %) moških in 17,1 % (95 % IZ: 14,7 %–19,9 %) žensk.

O oralnem ali analnem spolnem odnosu ali drugačnih genitalnih stikih z moškim vsaj enkrat v življenju je poročalo 2,3 % (95 % IZ: 1,4 %–3,7 %) moških in o oralnem spolnem odnosu ali drugačnih genitalnih stikih z žensko vsaj enkrat v življenju je poročalo 5,5 % (95 % IZ: 4,2 %–7,3 %) žensk.

O oralnem ali analnem spolnem odnosu ali drugačnih genitalnih stikih z moškim vsaj enkrat v zadnjih petih letih je poročalo 1,2 % (95 % IZ: 0,6 %–2,2 %) moških in o oralnem spolnem odnosu ali drugačnih genitalnih stikih z žensko vsaj enkrat v zadnjih petih letih je poročalo 1,9 % (95 % IZ: 1,1 %–3,0 %) žensk.

Poročane spolno prenesene okužbe in okužbe spolovil oziroma rodil

Da jim je zdravnik vsaj enkrat v življenju postavil diagnozo vsaj ene SPO (klamidijske okužbe ali gonoreje ali nespecifičnega uretritisa ali sifilisa ali genitalnih bradavic ali genitalnega herpesa ali hepatitisa B), je poročalo 2,4 % (95 % IZ: 1,5 %–3,8 %) spolno izkušenih moških in precej več spolno izkušenih žensk, 6,7 % (95 % IZ: 5,3 %–8,6 %) (p<0,001).

Med bakterijskimi SPO je bila najpogosteje prepoznana klamidijska okužba tako pri moških (0,8 %; 95 % IZ: 0,3 %–1,8 %) kot pri ženskah (3,1 %; 95 % IZ: 2,1 %–4,4 %) (p<0,01). Najpogosteje prepoznana virusna SPO pa so bile genitalne bradavice tako pri moških (0,7 %; 95 % IZ: 0,3 %–1,6 %) kot pri ženskah (3,0 %; 95 % IZ: 2,0 %–4,5 %) (p<0,001).

Približno vsaki tretji spolno izkušeni ženski (33,6 %; 95 % IZ: 30,3 %–37,1 %) je zdravnik v življenju že postavil diagnozo glivičnega vnetja nožnice (kandida), medtem ko je bila diagnoza bakterijske vaginoze veliko bolj redka (3,3 %; 95 % IZ: 2,3 %–4,8 %). Da so imele prepoznano vnetje v mali medenici, pa je poročalo 1,5 % (95 % IZ: 0,9 %–2,5 %) spolno izkušenih žensk.

O diagnozi trihomoniaze ni poročal noben spolno izkušen moški in le 0,9 % (95 % IZ: 0,4 %–1,9 %) spolno izkušenih žensk. O diagnozi sramnih uši je poročalo 0,2 % (95 % IZ: 0,0 %–1,2 %) spolno izkušenih moških in 0,6 % (95 % IZ: 0,3 %–1,5 %) spolno izkušenih žensk.

Majhen delež moških in žensk pa je poročal o diagnozi SPO ali okužbi spolovil oziroma rodil, vendar niso vedeli, za katero diagnozo je šlo (moški: 0,1 %; 95 % IZ: 0,0 %–0,9 %; ženske: 0,3 %; 95 % IZ: 0,0 %–0,9 %).

GARP in GAM kazalniki

Poučenost mladih o preprečevanju prenosa okužbe s HIV

Oba pomembna načina za preprečevanje spolnega prenosa okužbe s HIV (spolni odnosi samo z enim partnerjem, ki ni okužen in dosledna uporaba kondoma), je pravilno prepoznala velika večina moških in žensk. Nekaj več žensk (98,6 %) kot moških (93,8 %) je kot pravilno prepoznalo trditev vezano na spolne odnose s samo enim partnerjem (p=0,002). Velika večina moških in žensk je kot pravilno prepoznala tudi trditev, da je lahko tudi nekdo, ki je videti popolnoma zdrav, okužen s HIV. Manj, približno tri četrtine moških in žensk, pa je vedelo, da se ne moremo okužiti s HIV, če jemo skupaj z nekom, ki je okužen. Najbolj pogosta zmota pa je bila, da se okužba s HIV lahko prenaša s piki komarja, kar je mislila skoraj polovica moških in žensk. Vseh pet trditev je pravilno prepoznala kot pravilno ali napačno približno vsaka tretja oseba, stara 18–24 let. Med osebami, ki niso pravilno prepoznale vseh petih trditev, je bilo 48 % oseb, ki so napačno prepoznale le trditev o možnosti okužbe s pikom komarja.

Prvi spolni odnos pred 15. letom starosti

Med mladimi, starimi 18–24 let, je imela prvi heteroseksualni spolni odnos pred 15. letom starosti približno vsaka dvajseta oseba (4,6 %; 95 % IZ: 2,7 %–7,9 %), 6,1 % (95 % IZ: 3,0 % – 12,1 %) moških in 3,1 % (95 % IZ: 1,4 %–6,8 %) žensk. Ustrezni delež med starimi 18–19 let je bil 1,5 % (95 % IZ: 0,2 %–9,9 %) in med starimi 20–24 let 5,8 % (95 % IZ: 3,2 %– 0,1%).

Več spolnih partnerjev v zadnjem letu

Med osebami, starimi 18–49 let, je imela v zadnjih 12 mesecih približno vsaka osma oseba spolne odnose z več kot enim heteroseksualnim spolnim partnerjem. V zadnjem letu je o več spolnih partnerkah poročal večji delež moških kot je bil delež žensk, ki so poročale o več spolnih partnerjih (p<0,001). Delež mladih, starih 18–24 let, ki so poročali o več kot enem heteroseksualnem spolnem partnerju v zadnjem letu je bil precej višji kot med starimi najmanj 25 let (p<0,001). V starostni skupini 18–19 let je imela več kot enega heteroseksualnega partnerja v zadnjih 12 mesecih približno vsaka četrta oseba in v starostni skupini 20–24 let približno vsaka tretja oseba.

Uporaba kondoma pri zadnjem spolnem  odnosu med osebami z več spolnimi partnerji

Med osebami, ki so imele v zadnjih 12 mesecih več kot enega heteroseksualnega spolnega partnerja, je približno dve petini moških in žensk poročalo, da so ob zadnjem spolnem odnosu uporabili kondom. Delež oseb, ki so imele v zadnjih 12 mesecih več kot enega heteroseksualnega spolnega partnerja in so poročale, da so ob zadnjem spolnem odnosu uporabile kondom, je bil statistično značilno višji v starostni skupini 18–24 let kot med starimi 25–49 let (p<0,001).

Delež žensk, ki sobivajo s spolnimi partnerji in so jih ti prisilili v spolne odnose

Da bi jih stalni partner, s katerim so bile poročene ali so z njim živele v skupnem gospodinjstvu, prisilil v spolne odnose v zadnjih 12 mesecih, ni poročala nobena ženska.

Prevalenca spolno prenesenih okužb

SPO z vsaj enim od štirih povzročiteljev (C. trachomatis, N. gonnorrhoeae, M. genitalium in T. vaginalis) je imelo 16 oseb (neuteženo število). Ocenjena prevalenca SPO z bakterijo C. trachomatis med vsemi moškimi starimi 18–49 let je bila 0,5 % (95 % IZ: 0,1 %–1,8 %) in med vsemi ženskami starimi 18–49 let 1,7 % (95 % IZ: 0,9 %–3,2 %). Prevalenca je bila najvišja med starimi 18–24 let, 2,8 % (95 % IZ: 0,7 %–10,6 %) med moškimi in 4,7 % (95 % IZ: 1,7 %–12,3 %) med ženskami. Tako pri moških kot ženskah se je prevalenca zniževala z naraščajočo starostjo (oba p<0,05). Ocenjena prevalenca SPO z bakterijo M. genitalium med vsemi moškimi starimi 18–49 let je bila 0,5 % (95 % IZ: 0,1 %–2,2 %) in med vsemi ženskami starimi 18–49 let 0,3 % (95 % IZ: 0,1 %– ,1 %). Med najmlajšimi moškimi in ženskami, starimi 18–24 let, in tudi med 25–34 let starimi ženskami ni bilo nikogar z okužbo z bakterijo M. genitalium. Med vsemi testiranimi nismo našli niti ene okužbe z bakterijo N. gonorrhoeae. Ustrezna ocena prevalence SPO z bakterijo N. gonorrhoeae je tako bila med moškimi starimi 18–49 let 0 % (97,5 % enostranski IZ: 0,0 %–0,7 %) in med ženskami starimi 18–49 let 0 % (97,5 % enostranski IZ: 0,0 %–0,4 %). Okužba z bičkarjem T. vaginalis je bila prepoznana pri eni sami ženski, ki je bila iz starostne skupine 25–34 let, in ki ni nikoli v življenju imela postavljene ustrezne diagnoze. Ocenjena prevalenca SPO z bičkarjem T. vaginalis med vsemi moškimi starimi 18–49 let je bila 0 % (97,5 % enostranski IZ: 0,0 % – 0,7 %) in med vsemi ženskami starimi 18–49 let 0,2 % (95 % IZ: 0,0 %–1,2 %).

Pripravili smo zaključno poročilo za Ministrstvo za zdravje in Agencijo Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in objavili 3 članke:

  • Klavs I, Berlot L, Milavec M, Kustec T, Grgič-Vitek M, Lavtar D, Zaletel M. Self-reported sexually transmitted infections and healthcare in Slovenia : findings from the second national survey of sexual lifestyles, attitudes and health, 2016-2017 = Poročane spolno prenesene okužbe in zdravstvena oskrba v Sloveniji : izsledki druge nacionalne raziskave življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost, 2016-2017. Zdravstveno varstvo : Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2021, letn. 60, št. 4, str. 221-229, doi: 10.2478/sjph-2021-0030.
  • Klepac P, Berlot L, Klavs I. Prevalence of and risk factors for sexually transmitted infection with Chlamydia trachomatis to guide control measures: findings from the Slovenian National Survey of Sexual Lifestyles, Attitudes, and Health in 2016-2017. Acta dermatovenerologica Alpina, Panonnica et Adriatica, ISSN 1318-4458.
  • Klavs I, Milavec M, Berlot L, Kustec T, Grgič-Vitek M, Lavtar D, Zaletel M, Golle A, Duh D, Žohar Čretnik T. Prevalence of sexually transmitted infections with Chlamydia trachomatis, Neisseria gonorrhoeae, Mycoplasma genitalium and Trichomonas vaginalis: findings from the National Survey of Sexual Lifestyles, Attitudes and Health, Slovenia, 2016 to 2017. Euro Surveill. 2022;27(14):pii=2100284. https://doi.org/10.2807/1560-7917.
  • 2022.27.14.2100284

Trajanje projekta: 1. 4. 2018–31. 3. 2021

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno