Odkrijmo sladkorno (V3-1908)

Odkrijmo sladkorno (V3-1908)

Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil, in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo (V3-1908)

Ne spreglejte
Najnovejše
logo_odkrijmo_sladkorno-01_0

Naslov projekta: Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil, in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo (V3-1908)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17957

Opis projekta

Razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva, predvsem v povezavi s starostjo, spolom, socialno ekonomskim statusom in geografskim območjem bivanja, jepomembna za oceno sedanjega bremena bolezni ter omogoča napovedovanje potreb v  prihodnje in torej vnaprejšnje prilagajanje ukrepov v zdravstvenem sistemu in glede na identificirane potrebe tudi izven zdravstva. Natančnejša ocena deleža bolnikov, ki sladkorno bolezen zdravijo brez zdravil, bo omogočila natančnejši izračun števila bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, saj smo do sedaj za izračune uporabljali oceno deleža na podlagi študija literature iz drugih držav. S tem se bo izboljšala tudi točnost izračunavanja bremena bolezni danes in v prihodnje. Predvsem pa je za točnost napovedovanja bremena v prihodnje pomembna zanesljiva ocena deleža bolnikov, ki že imajo sladkorno bolezen, vendar zanjo še ne vedo, ter njihove značilnosti. Takšna analiza je tudi ključna povratna informacija o uspešnosti obstoječih programov preprečevanja in zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni in podlaga za prilagoditve ukrepov na tem področju. Cilji predloga raziskovalnega projekta so torej ugotoviti razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialno ekonomski status, geografsko območje bivanja), oceniti delež tistih bolnikov, ki imajo odkrito sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo brez zdravil, oceniti delež tistih bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita ter oblikovati predlog in priporočila za razvoj, implementacijo in evalvacijo programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

Analizo razširjenosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva in oceno deleža tistih bolnikov, ki imajo odkrito sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo brez zdravil, bomo, če bo predlog raziskovalnega projekta sprejet, oblikovali na osnovi podatkov Nacionalno raziskavo o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019, ki jo v letu 2019 izvaja NIJZ. Metodološko je to presečna raziskava z uporabo anketnega vprašalnika na osnovi metodologije European Health Interview Survey. Vanjo je v celoti vključen vzorec 16.000 prebivalcev. Zbirka podatkov vsebuje sklope vprašanj o zdravstvenem stanju, dejavnikih zdravja in zdravstveni oskrbi in vsebuje vse podatke, ki jih predlog raziskovalnega projekta zajema. S sekundarnimi analizami zbranih podatkov bomo lahko ocenili tudi nekatere druge značilnosti populacije, kot so npr. značilnosti življenjskega sloga, telesna teža, točkovanje po FINDRISC za oceno tveganja za pojav sladkorne bolezni ter glede na to, da se raziskava izvaja že tretjič, ocenili tudi nekatere trende, ki so pomembni predvsem za analizo prihodnjih potreb in ustrezno načrtovanje aktivnosti v prihodnje. Za pripravo metodološko ustrezne ocene deleža bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita, bomo izvedli presečno raziskavo z uporabo (laboratorijskega) pregleda (tipa Health Examination Survey). V raziskavo bodo povabljeni vsi tisti intervjuvanci Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019, ki ne vedo, da bi imeli sladkorno bolezen. Povabljeni bodo, da opravijo oralni glukozni tolerančni test (enkrat ali dvakrat, glede na rezultate). Na ta način bomo prepoznali tiste posameznike, ki imajo že prisotno sladkorno bolezen, vendar zanjo še niso vedeli. S sekundarnimi analizami zbranih podatkov in z določitvijo HbA1c iz vzorca krvi, odvzetega ob istem odvzemu, pa bomo lahko ocenili tudi npr. prevalenco mejne bazalne glikemije, motene tolerance za glukozo oz. njune kombinacije, ter pridobili več podatkov o povezanosti med kliničnim pomenom oralnega glukoznega tolerančnega testa in HbA1c. Ocenjujemo, da se bo odzvalo približno 1500–2000 oseb. Protokol raziskave bo preučila in odobrila Republiška komisija za medicinsko etiko. Raziskava bo potekala v skladu z vsemi etičnimi standardi, ki določajo ravnanje s prostovoljci v takšnih preiskavah, vključno za zagotavljanjem povratnih informacij, kaj prejeti rezultati zanje osebno pomenijo, ter s primerno usmeritvijo v zdravstveni sistem, če bo to potrebno. Skrbno bodo varovani tudi podatki in zaščitena njihova identiteta.

Cilji raziskovalnega projekta so:

  • oceniti delež tistih bolnikov s sladkorno boleznijo, pri katerih sladkorna bolezen
    še ni odkrita;
  • oceniti delež tistih, ki imajo odkrito sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo
    brez zdravili;
  • ugotoviti razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva
    (starost, spol, socialno ekonomski status, geografsko območje) ter
  • pripraviti predolge in priporočila za razvoj, implementacijo in evalvacijo ustreznih
    programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

Faze projekta in njihova realizacija

Predlog raziskovalnega projekta je organiziran v šestih delovnih svežnjih, od katerih ima eden dve nalogi; delovni svežnji so usklajeni s cilji raziskave. To so:

DS 1: Vodenje, spremljanje in zagotavljanje kakovostne izvedbe projekta

Za izpolnjevanje ciljev predlaganega raziskovalnega projekta moramo vključeni raziskovalci in prijavitelj zagotoviti:

  • učinkovito povezovanje in usklajevanje s paralelno potekajočo presečno raziskavo tipa HIS (anketna raziskava, Health Interview Survey);
  • pripraviti in izvesti presečno raziskavo tipa HES (Health Examination Survey), ki vključuje tudi zagotavljanje izvajanje laboratorijskih preiskavah v predvidoma vsaj dvajsetih zdravstvenih ustanovah, razpršenih po celi Sloveniji;
  • zagotoviti ustrezno povratno informacijo intervjuvancem in prostovoljcem ob upoštevanju etičnih meril in zakonodaje s področja varovanja osebnih podatkov;
  • z zakonodajo usklajeno zbiranje in upravljanje s podatki, saj gre za občutljive osebne podatke;
  • pravočasno pripraviti analize podatkov na osnovi analiz podati strokovno utemeljeno oceno deleža bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni bila odkrita, oceno deleža tistih bolnikov, ki imajo že od prej odkrito sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo brez zdravil;
  • ugotoviti razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialno ekonomski status);
  • pripraviti predlog in priporočila za razvoj, implementacijo in evalvacijo programov zapreprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

Za zagotavljanje kakovostne izvedbe projekta bomo vzpostavili strukturo in procese vodenja ter spremljanja, kot so npr. jasna razdelitev nalog in odgovornosti med raziskovalci, tedensko spremljanje aktivnosti za čimprejšnje zaznavanje morebitnih odklonov in takojšnje odzivanje nanje, vnaprej načrtovana redna mesečna srečanja in gojenje kulture zaupanja ter sodelovanja. O uspešnosti vodenja, spremljanja in zagotavljanja kakovostne izvedbe projekta bomo pripravili tudi zaključno poročilo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je nosilni partner tega delovnega svežnja, Inštitut za nutricionistiko zagotavlja naloge sekretariata za DS 5.

DS2: Zbiranje in upravljanje s podatki

NIJZ v letu 2019 izvaja Nacionalno raziskavo o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019, ki jo predloga raziskovalnega projekta. Prvič je bila takšna anketa izvedena leta 2007 na osnovi metodologije European Health Interview Survey in je torej presečna raziskava tipa HIS. Anketni vprašalnik so strokovnjaki razvijali več let in je dobro usklajen v okviru Evropskega statističnega sistema in torej omogoča tudi mednarodno primerljivost. Slovenija je takšno anketo izvedla tudi leta 2014, v letu 2019 pa poteka tretjič. Namen te raziskave je ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto uporabljajo različne storitve in DS 3:

DS 3: Komuniciranje z javnostmi

Uspešno izvajanje projekta zahteva podporno komuniciranje z različnimi javnostmi:

  • zagotavljanja dovolj velike odzivnosti intervjuvancev (DS 4) je sicer naloga raziskave, ki se izvaja izven tega predloga projekta, vendar je tudi v tem komuniciranju pomembno;
    izpostaviti poseben vidik sladkorne bolezni, če bo pričujoči predlog raziskovalnega projekta sprejet;
  • predlog raziskave v DS 5 ”Odkrijmo skrito sladkorno” bo obravnavala tudi Komisija RS za medicinsko etiko (KME), ki bo prejemala poročila v skladu z zakonodajo, ki regulira njeno obveščanje, ki jo izvaja izvajalec raziskave;
  • zagotavljanje dovolj velike odzivnosti preiskovancev za sodelovanje v raziskavi DS 5 Odkrijmo skrito sladkorno, da se bodo odzvali in bodo opravili laboratorijsko preiskavo;
  • preiskovanci, pri katerih bo med prvim testiranjem postavljen sum na sladkorno bolezen, pa jo bodo morali tudi ponoviti;
  • vsem preiskovancem bo na podlagi testiranja posredovana povratna informacija, ali so rezultati v mejah normalnega razpona, oziroma bodo ob ugotovljeni patologiji primerno obveščeni in usmerjeni v nadaljnjo obravnavo;
  • rezultati raziskave bodo pomembni za strokovno javnost, npr. za strokovna združenja zdravnikov, sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, razširjene strokovne kolegije; naloga komuniciranja bo primerna sprotna obveščenost, praviloma na dogodkih združenj in sekcij, ter predstavitev končnih rezultatov v strokovni literaturi, ki je prosto dostopna (brez plačila bralca);
  • razen povratne informacije preiskovancem v raziskavi v DS 5, ki bodo potekale sproti, bo naloga komuniciranja tudi primerno sprotno obveščanje splošne javnosti in primerna predstavitev končnih rezultatov, s posebnim poudarkom na nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju sladkorne bolezni, s primernim vključevanjem medijev;
  • glede na cilje tega predloga raziskovalnega projekta so odločevalci ena od pomembnejših javnosti, tako med izvajanjem projekta kot še posebej ob koncu; to so npr. koordinativna skupina Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 oziroma Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 pri Ministrstvu za zdravje, vodilni generalnega direktorata za javno zdravje in generalnega direktorata za zdravstveno varstvo pri Ministrstvu za zdravje, vodilna skupina za krepitev primarnega zdravstvenega varstva (bivši projektni svet referenčnih ambulant družinske medicine), vodilni znotraj NIJZ in ZZZS;
  • v skladu s pogodbo pa je potrebno tudi uspešno komuniciranje z naročnikom.

Za preiskovance v DS 5 načrtujemo simbolična darilca majhne vrednosti, ki bodo usklajena s sloganom raziskave. Za izvajanje opisanih aktivnosti je zato potrebno pripraviti načrt za komuniciranje z javnostmi in ga izvajati ter sprotno prilagajati glede na dodatne priložnosti ter ob koncu izdelati poročilo.

DS 4

4.1.      Naloga 1: Ocena deleža tistih bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen odkrito, vendar jo

obvladujejo brez zdravil

4.2.      Naloga 2: Ocena razširjenosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva
(starost, spol, socialno ekonomski status)

Kot je že obširneje opisano v DS 2, bo NIJZ v 2019 izvedel Nacionalno raziskavo o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019. Zbirka podatkov te raziskave vsebuje sklope vprašanj o zdravstvenem stanju, dejavnikih zdravja in zdravstveni oskrbi. Odgovori na vprašanja omogočajo tudi oceno deleža tistih bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen odkrito, vendar  obvladujejo brez zdravil, ter oceno razširjenosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialnoekonomski status). Identificirali bomo intervjuvance, ki imajo sladkorno bolezen, s podvprašanji ocenili, ali gre za sladkorno bolezen tipa 1 (ter s tem pridobili oceno, kateri med njimi imajo sladkorno bolezen tipa 2), ter pridobili podatek, ali za zdravljenje sladkorne bolezni uporabljajo zdravila. Ravno tako bo možno na osnovi teh podatkov oceniti razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialno ekonomski status). S sekundarnimi analizami zbranih podatkov bomo lahko ocenili tudi nekatere druge značilnosti populacije, kot so npr. značilnosti življenjskega sloga, telesna teža točkovanje po FINDRISC, ki so tudi pomembne za pripravo predloga in priporočil za nadaljnji razvoj programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni (R1DS6).

Naloga DS 4 bo, da izdela analizo primernosti HIS vprašalnika (vprašalnika Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019) ter ga po potrebi dopolni, v kolikor bo to še mogoče, skupaj z DS 2 spremlja zbiranje podatkov, izvaja monitoring nad kakovostjo pripravljeni v obliki poročila. 

DS 5: Ocena deleža bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita

Za pripravo metodološko ustrezne ocene deleža bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita, je treba pripraviti in izvesti presečno raziskavo tipa HES (Health Examination Survey) s sloganom “Odkrivamo skrito sladkorno”.

Nekatere značilnosti te raziskave, predvsem v zvezi z upravljanjem s podatki, so že opisane v DS 2. V raziskavo bodo povabljeni vsi tisti intervjuvanci Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019, ki bodo na vprašanje, ali imajo sladkorno bolezen, odgovorili negativno.

Kot je že opisano, bodo prostovoljci povabljeni, da opravijo diagnostično krvno preiskavo (oralni glukozni tolerančni test, enkrat ali dvakrat, odvisno od rezultatov prvega testa), z namenom, da med njimi prepoznamo tiste posameznike, ki imajo že prisotno sladkorno bolezen tipa 2, vendar zanjo še niso vedeli. S sekundarnimi analizami zbranih podatkov in z določitvijo HbA1c iz vzorca krvi, odvzetega ob istem odvzemu, pa bomo lahko ocenili tudi npr. prevalenco mejne bazalne glikemije, motene tolerance za glukozo oz. njune kombinacije, ter pridobili več podatkov o povezanosti med kliničnim pomenom oralnega glukoznega tolerančnega testa in HbA1c v naključno izbranem reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Ocenjujemo, da se bo za sodelovanje v tej raziskavi odzvalo približno 1500–2000 oseb, med katerimi bomo odkrili približno 30 do 90 oseb z do takrat še neprepoznano sladkorno boleznijo.

Prostovoljcem želimo sodelovanje v raziskavi čimbolj olajšati, zato bomo vzpostavili mrežo laboratorijev, med katerimi bi preiskovanec izbral njemu najustreznejšega, vsi laboratoriji pa bodo seveda preiskave izvajali po enotnem protokolu in s standardiziranimi laboratorijskimi metodami.

Protokol raziskave bo preučila in odobrila Republiška komisija za medicinsko etiko. Raziskava bo potekala v skladu z vsemi etičnimi standardi, ki določajo ravnanje s prostovoljci v takšnih preiskavah, vključno za zagotavljanjem povratnih informacij, kaj prejeti rezultati zanje osebno pomenijo, vključno s primerno usmeritvijo v zdravstveni sistem, če bo to potrebno. Skrbno bodo varovani tudi podatki in zaščitena njihova identiteta. Več o upravljanju s podatki je opisano v DS 2.

Med izvajanjem raziskave bo naloga tega DS, da skupaj z DS 2 izvaja tudi monitoring nad kakovostjo podatkov in ob odklonih takoj reagira ter sodeluje pri pripravi načrta analize podatkov. Ob zaključku dela bo pripravljeno tudi poročilo.

DS 6: Predlog in priporočila za razvoj, implementacijo in evalvacijo programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni

Rezultati DS 4 in DS 5 bodo predstavljali prve nacionalne ocene o deležu oseb, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, vendar se ne zdravijo z zdravili, o trendih razširjenosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialno ekonomski status), ter o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2.

Ocena deleža oseb, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, vendar se ne zdravijo z zdravili, je potrebna za zanesljivejši izračun števila bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Do sedaj so bila mnenja o tem deležu precej različna, ob tem pa tudi z različnim nivojem argumentacije. Z izvedbo tega projekta bomo tako dobili zanesljivejšo oceno celotnega števila obolelih, kar je pomembno npr. pri izračunavanju bremena bolezni, ter za pripravo projekcij za naslednja desetletja. Te projekcije bodo tudi podlaga za oblikovanje priporočil za odzivanje zdravstvenega sistema, npr. za usmerjanje aktivnosti za izvajanje Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Konstelacija vprašanj v nacionalnih raziskavah o zdravju in zdravstvenem varstvu je že v letu 2007 in 2014 omogočala oceno razširjenosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva (starost, spol, socialnoekonomski status), raziskava v 2019 pa bo poleg presečnega opisa stanja omogočala tudi opis trendov. Na podlagi teh rezultatov bo mogoče izdelati oceno uspešnosti obvladovanja pojavnosti sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva v preteklosti, ter oblikovati priporočila za razvoj in izvajanje ustreznih aktivnosti v prihodnje, npr. v nadaljevanju nadgradnje zdravstveno-vzgojnih centrov v centre za krepitev zdravja, v nadgradnji zdravstvene dejavnosti, ki jo izvaja družinska medicina, ter v pripravo targetiranih ukrepov v posameznih skupinah prebivalstva, tudi z vključevanjem partnerjev izven zdravstva, ter s pristopi za zmanjševanje neenakosti ter v druge aktivnosti za izvajanje Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Ocena o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 ter njihove značilnosti bo za slovenski prostor izdelana prvič. Prav osebe z neprepoznanimi kroničnimi boleznimi, tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, predstavljajo tisti delež med obolelimi z največjim bremenom bolezni, tako zdravstvenim kot tudi npr. finančnim, psihosocialnim … Zagotavljanje pristopov za zmanjševanje deleža oseb s še neprepoznano kronično boleznijo je zato eden največjih izzivov zdravstva in družbe v prihodnjem desetletju, saj je nujen ukrep za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenega sistema in za zagotavljanje blaginje družbe. Sklepna naloga tega delovnega svežnja bo izdelava poročila, ki bo vsebovalo predlog in priporočila za razvoj, implementacijo in evalvacijo programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, ki bo predstavljala t. i. na podatkih osnovano odločanje za razvoj politik (evidence-informed policy making).

Dodana vrednost

Poznavanje značilnosti bolnikov s sladkorno boleznijo (starost, spol, socialnoekonomski status, geografske značilnosti), poznavanje celotnega števila bolnikov s sladkorno boleznijo, oceno deleža bolnikov s še neodkrito sladkorno boleznijo in poznavanje njihovih značilnosti so pomembni za razvoj stroke javnega zdravja in diabetologije ter družinske medicine. V strokovnih krogih bo s tem na voljo možnost za odziv stroke na dejansko stanje glede sladkorne bolezni v Sloveniji, tako z vidika razvoja strokovnih smernic, priporočil ter za nadgradnjo kliničnih praks in preventivnih programov.

Vizija (do 2050) in Strategija (do 2030) razvoja Slovenije prepoznavata vlaganje v zdravje in v zdravstvo kot enega od ključnih elementov za razvoj gospodarstva. Obstoječi podatki se vrh pojavnosti že kaže v obdobju delovno aktivne populacije. Izsledki raziskave lahko pomagajo tudi k oblikovanju ukrepov za krepitev zdravja na delovnem mestu ter za izboljšanje delovne zmožnosti bolnikov s sladkorno boleznijo.

Vizija in Strategija razvoja Slovenije ravno tako prepoznavata vlaganje v zdravje in v zdravstvo kot enega od temeljev družbene blaginje. Na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta bo možno natančneje oceniti breme, tudi družbeno, ki ga danes prinaša sladkorna bolezen, ter tudi napraviti projekcije bremena ter predvsem nadgraditi ukrepanje za obvladovanje tega bremena v prihodnje. S kakovostno izvedbo raziskave se bo Slovenija pridružila državam z bolj natančnim poznavanjem stanja na področju sladkorne bolezni, z objavami v mednarodnih strokovnih revijah in dokumentih zdravstvene politike pa bo prispevala tudi k večji prepoznavnosti Slovenije.

Rezultati in gradiva

Kot rezultat raziskave pričakujemo natančne podatke o razširjenosti sladkorne bolezni v posamezni starostni skupini glede na spol in geografsko območje. Ti podatki bodo osnova za oceno sedanjega in bodočega bremena bolezni kot tudi za spremljanje učinkovitosti preventivnih ukrepov. Še posebej pomemben je podatek o deležu oseb, ki imajo sladkorno bolezen, pa jo obvladujejo z nemedikamentoznimi ukrepi ter delež tistih, ki imajo sladkorno bolezen, pa zanjo niso vedeli.

Navkljub omejitvam, ki jih prinaša (tudi raziskovalno) življenje s covidom-19, smo z raziskovalnim projektom ”Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil, in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo” že s preliminarnimi analizami odgovorili na raziskovalna vprašanja.

Ugotovili smo razširjenost sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva. Ker analize temeljijo na nacionalni anketni raziskavi EHIS 2019, ugotovitve veljajo za  prebivalce Slovenije, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih in ki so stari 18 let in več.

Ocenili smo delež tistih, ki imajo sladkorno bolezen, vendar jo obvladujejo brez zdravil. Tudi te analize temeljijo na nacionalni anketni raziskavi EHIS 2019, zato ugotovitve veljajo za  prebivalce Slovenije, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih in ki so stari 18 let in več. Zanje velja, da je je med 100 osebami, ki imajo sladkorno bolezen, 87 takšnih, ki se zdravijo z zdravili, 13 pa takšnih, ki za zdravljenje sladkorne bolezni ne potrebujejo zdravil.

Ocenili smo tudi  delež tistih oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita. Izvedli smo raziskavo Odkrijmo sladkorno, v kateri smo v skladu s strokovnimi smernicami iskali sladkorno bolezen med osebami, ki zanjo še ne vedo. Vanjo smo povabili osebe, ki so sodelovale v raziskavi EHIS 2019, zato so tudi to osebe, ki so prebivalci Slovenije, stari 18 let in več in ki živijo v zasebnih gospodinjstvih.

Dodatno k zastavljenim vprašanjem smo z raziskavo opisali značilnosti oseb s sladkorno boleznijo. Ker tudi te analize temeljijo na nacionalni anketni raziskavi EHIS 2019, ugotovitve veljajo za  prebivalce Slovenije, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih in ki so stari 18 let in več.

Dodatno smo pripravili tudi preliminarne analize razširjenosti nediagnosticirane sladkorne bolezni v nekaterih skupinah prebivalstva in analizirali značilnosti oseb z nediagnosticirano sladkorno boleznijo ter analizirali vzroke za neodzivnost.

Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta »Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil, in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo«

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta

Dodatne povezave:

Varstvo in obdelava osebnih podatkov v raziskavi

Trajanje projekta: 1. 11. 2019–30. 9. 2021

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partner: Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno