Prehrana
S sodelovanjem do zdravih prehranjevalnih navad za vse ljudi.
Ne spreglejte
15. maj 2024
Vabljeni na Festival duševnega zdravja.
Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
Podrobno Prehrana
Najnovejše
Zdrava prehrana in zadostna telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi vseh vzrokov, skupaj z preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Z različnimi politikami in ukrepi ustvarjamo okolja, v katerih so zdrave prehranske izbire za prebivalce lažje kot tiste manj zdrave in kjer je telesna dejavnost lahko dostopna za vse prebivalce. V naši državi je s tem namenom sprejet desetletni nacionalni program prehranske in gibalne politike »Dober tek, Slovenija« 2015-2025.
Prehranske smernice
Slovenija je v okviru uresničevanja nacionalnega programa prehranske politike v zadnjem obdobju sprejela prehranske smernice za vse ključne skupine ljudi od dojenčkov do starejših prebivalcev. Pomembno vlogo imajo zlasti v okoljih in sistemih, ki organizirajo in pripravljajo obroke za skupine ljudi, kot so otroci, mladostniki, študenti, delavci in bolniki. Dopolnjujejo jih tudi praktikumi, ki vključujejo jedilnike in praktične vsebine za izvajanje organizirane prehrane v praksi.
Prehranske politike in ukrepi
Zdravje nastaja v »podpornih« okoljih, v katerih ljudje živijo in delajo, kjer se otroci igrajo in učijo, v zadnjem obdobju pa tudi v digitalnem okolju. Podporna okolja oblikujejo politike različnih sektorjev, za zdravo prehrano in zadostno telesno dejavnost so odgovorni predvsem sektorji zdravja, kmetijstva, infrastrukture in urbanizma, pa tudi sociale, dela in financ. Šolski sektor ima izjemno vzgojno vlogo in vlogo okolja, v katerem otroci lahko zdravo jedo in se veliko gibljejo ter zmerno sedijo. Ukrepi šolske prehrane so vzorčni ukrepi krepitve zdravja otrok, ki ženskam omogoča enakopraven vstop na trg dela.
Obeležitve
Cilj obeležitve svetovnih dni je ozaveščanje prebivalstva o tematiki, na katero se le ta navezuje.
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane, ki ga je uvedla Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN. Ta dan nas opozarja, da na svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za lakoto, v Sloveniji pa na ta dan poudarjamo pomen uravnoteženega prehranjevanja in izpostavljamo aktualne prehranske tematike.
Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja. Obeležujemo ga od 1. do 7. avgusta.
Prehranske raziskave in podatki
Prehranska epidemiologija je eno najmlajših področij epidemiologije, ki se ukvarja z raziskovanjem prehrane. Z njo prehrano razumemo na različne načine in jo na različne načine tudi pojasnjujemo. Zajema merjenje več prehranskih dejavnikov, ki jih povezuje s prehransko pogojenimi zdravstvenimi izidi. Obenem nam zbrani raziskovalni podatki služijo za načrtovanje in ovrednotenje z dokazi podprtih intervencij, programov in smernic na tem področju.
Debelost
Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije z gibanjem na drugi strani.
Publikacije iz področja
Preverite izdane publikacije iz področja prehrane.
Kako sestavimo zdrav krožnik oziroma zdravo porcijo?
Dolžina videa: 00:02:25
Podatki
Prehranjevalne navade ljudi v Sloveniji
Nezdrava prehrana ima pomembno vlogo pri pojavnosti bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti, osteoporoze, slabšega ustnega zdravja in nekaterih vrst raka.
Kar dve tretjini odraslih prebivalcev je ogroženih za te bolezni, saj ima že prisotne dejavnike nezdravega življenjskega sloga, ki je povezan z nezdravim prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo. Čeprav se kažejo posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja, pa še vedno ostajajo določeni vzorci prehranjevanja, na katere imajo čedalje večji vpliv ponudba in mediji, ki spodbujajo uživanje prehransko manj koristnih prehranskih izbir.
55.6
odstotkov prebivalcev Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in prebivalci v nižjem družbenem sloju.
Za dobro javno zdravje
Za dobro javno zdravje
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
