Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da okoljski stresorji (onesnažen zrak, hrup, nevarne kemikalije…) prispevajo najmanj 13 odstotkov vseh smrti v EU. Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, bi lahko znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na zdravje ljudi. Še posebno so zaradi okoljskih stresorjev prizadeti socialno bolj ogroženi in ranljivejše družbene skupine (starejši in […]
Zadnjo sredo v aprilu vsako leto obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu.
Hrup je neželen zvok. Pri preveliki izpostavljenosti lahko pri ljudeh povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha ter poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.
Okoljski hrup ima na zdravje ljudi lahko več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje.
Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Pogosto se pojavi pri prekomerni obremenjenosti s hrupom in opozarja na možnost trajnih poškodb sluha.
Hrup v vrtcih in šolah vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje in opravljanje bolj zahtevnih nalog, vpliva na socialni razvoj otroka in lahko prepreči razumevanje pomembnih varnostnih sporočil. Hrup povzroča stres, vznemirjenost in tudi občutek nemoči.
Pri uporabi različnih predmetov, ki povzročajo zvok, je potrebno preprečiti prekomerno izpostavljenost uporabnika hrupu oziroma zvoku, ki ga poslušamo. Posebna previdnost je potrebna pri rabi otroških igrač in prenosnih predvajalnikov glasbe.
Državljani Republike Slovenije imamo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakonodaja določa tudi pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času.
Vpliv hrupa na zdravje in počutje ljudi na delovnem mestu se zakonsko obravnava ločeno od vplivov ostalega hrupa v okolju.
Med obstoječimi viri hrupa v okolju predstavlja največji problem za prebivalce hrupa cestnega, železniškega in letalskega prometa ter hrup industrijskih obratov.
Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko vsaj 10.000 primerov prezgodnjih smrti na leto pripišemo izpostavljenosti hrupu, a nepopolni podatki nakazujejo, da je število verjetno večje.
Evropsko poročilo SOER 2015 je eno najbolj odmevnih okoljskih poročil v Evropi. Pripravlja ga EEA vsakih pet let. Uraden izid letošnjega poročila je potekal v Bruslju 3. marca 2015.
Z namenom zbiranja podatkov o zvočnem okolju v Ljubljani je bila razvita namenska brezplačna aplikacija za pametne telefone.
GLASBA in SLUH je študija, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in je namenjena mladim, da bi se naučili poslušati glasbo tako, da s tem ne bi ogrožali svojega sluha.
Z uporabo aplikacije za mobilne telefone »Zvoki iz mojega okolja” lahko doprinesete k oceni zvočnega okolja v Sloveniji.
Prevelika izpostavljenosti hrupu lahko pri ljudeh povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha ter poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Ena izmed oblik izpostavljenosti je tudi glasna glasba v nočnih klubih in diskotekah.